Če koga zanima nadaljevanje zgodbe. Zdaj je že en mesec v priporu. Nič več ne grozi s samomorom. Dozo metadona je zmanjšala skoraj na pol, opustila je pomirjevala. Malo se je zredila, dobila malo barve v lička. Postala je luštna, zaposli se z risanjem, … Ne vem pa kaj bo, ko pride ven. Saj je grdo od mene, da to rečem (in tega njej nikoli ne rečem), ampak pripor ji koristi. Koristi ji izolacija od njenega fanta, ki je globoko v drogah, pa od družine, ki je čisto propadla. Ona pravi, da nima nikogar, jaz pa srečujem njeni mamo in babico, ki ju obe poznam in jima ne smem povedati, kje je njuna mala. Ma, veliko mislim nanjo, pomagam ji, ampak premalo vem o vsem tem.

Joj, sem brala prvi del zgodbe in sem zelo zelo vesela, da je punca prišla vsaj malo k sebi. Močno bom držala pesti, da bo zdržala tudi, ko pride iz pripora. Takrat te bo močno močno potrebovala ob sebi, da ne bo spet zapadla v ta začarani krog.

Jaz bi ti predlagal, da se o vsej zadevi z njo zelo resno pogovoriš. Sedaj bo sprejemljiva in bo rada sodelvoala. Prav bi bilo, da se. če je že dolgo časa odloči za komuno, namesto, da ždi v zaporu. To je po naši zakonodaji možno. Potrebno jo je le motivirati za ta korak in ko bo vsaj eno leto v komuni bo drugače razmišljala tudi odločitev, da ne bi jemala droge bo močnejša in upam, da bo prenehala z uporabo.

Se pridružujem Milanu!
Rabi pa sigurno pomoč,prvi korak je nekako narejen,za naprej jo podpiraj in ji stoj ob strani!Vedno in povsod sodeluj,da jo spraviš na prava pota!Vem da boš rabila veliko moči in živcev,lahko pa računaš,da boš dobila poplačano. Bodi optimistična in vztrajna da jo izpuliš iz objema brezna in drog!!!
Držim zate in LP!!

Ker je mogoče že kdo opazil, da nisem zagovornica plačevanja psihatrom samo za pogovore, bi rada ISKRENO ČESTITALA TJAŠI, za svoje samožrtvovanje za punco.
Kar se tiče pripora, se delno strinjam, ker pri izbiri komune ni vse tako fino in fajn, kot se sliši….
Ksr se tiče stikov glede mame in babice, se strinjam….stik z njima, bi ji lahko povzročil ponovne travme, ki za malo nebi blo idelano, glede na njeno napisano psihično stanje.
Tjaša, da človeku pomagaš, ni treba da si študirana….veliko si naredila že s tem, da si ji priskočila na pomoč…

če želiš, se mi javi osebno, da ti lahko nadaljno svetujem, potrebujem malo več podatkov, kot si jih nanizala.

Drugače pa le pogumno naprej!

> Če koga zanima nadaljevanje zgodbe. Zdaj je že en mesec v
> priporu. Nič več ne grozi s samomorom. Dozo metadona je
> zmanjšala skoraj na pol, opustila je pomirjevala. Malo se je
> zredila, dobila malo barve v lička. Postala je luštna, zaposli
> se z risanjem, … Ne vem pa kaj bo, ko pride ven. Saj je grdo
> od mene, da to rečem (in tega njej nikoli ne rečem), ampak
> pripor ji koristi. Koristi ji izolacija od njenega fanta, ki je
> globoko v drogah, pa od družine, ki je čisto propadla. Ona
> pravi, da nima nikogar, jaz pa srečujem njeni mamo in babico,
> ki ju obe poznam in jima ne smem povedati, kje je njuna mala.
> Ma, veliko mislim nanjo, pomagam ji, ampak premalo vem o vsem
> tem.

…samo ne ji nasedat,da sedaj ne rabi komune,ker je “cista” ! komuno rabi,ker cista je samo fizicno,dala je cez fizicno krizo..(heroinsko,metadonske še ne!)pride pa še psihicna in ta je najtežja..jst sm brez metadona že 8 mesecev,brez drog pa leto in pol..pa me psiha še zmeri “jebe”..zgubljen si,nimaš nekih ciljev,želja,ne veš tocno kam sploh spadaš,ce sploh kam…stojte ji ob strani,razumite jo,toda ne dajajte ji potuhe..pa naj gre v komuno si glavo in misli uredit..VELIKO SRECE in vse je mogoce,ce je volja.