moja punčka ima raje očija :(
Ampak ponavadi je res tako. Otrok ima večinoma raje tistega, ki se z njim UKVARJA. Razvajanje ni tako pomembno.
Mama je lahko cel dan z otrokom, a če ta čas samo kuha, pere, lika idr. gospodinji, ko pa ne, pa je utrujena in se otroku ne posveti popolnoma vsaj za nekaj časa, pa je otrok ne bo imel tako rad kot očeta, ki lahko pride šele ob 18h domov, pa se potem eno do dve uri otroku popolnoma posveti.
Otrok najbolj ceni čas, ko se starš popolnoma posveti samo njemu. Pa je lahko tudi samo ena ura na dan.
Ampak res, točno tako kot praviš, katka. Tisti očetje, ki jim ni nikoli težko okrog otroka kaj postoriti, ki se z veseljem igrajo z otrokom in se mu posvečajo, ki ure dolgo z njim sestavljajo kocke ipd., so pri otrocih pač priljubljeni. Če mama ni za take zadeve oz. dela druge stvari, z otrokom pa se večinoma igra oče, je jasno, da ga bo otrok imel raje. Ta deklica je tudi od 6. do 12. meseca preživela pretežno z očetom, mama je delala, zato je to še toliko bolj verjetno.
Mama ni kar apriori najpomembnejša oseba v otrokovem življenju. To z rastjo otroka in preko ukvarjanja z njim šele postane. Če se z otrokom pretežno ukvarja oče, bo pač on najpomembnejši, mati pa na drugem mestu.
moja 18 mesečna punčka tudi obožuje atija in se on kar topi…. kako jih je lepo videt.
pri starejšem sinu pa je bilo obratno… in je bil ati včasih malo žalosten…
faza pač… in različni karakterji… in ljudska modrost, da imajo punce raje atije… in še in še…
otrok naj dobi čimveč ljubezni – iz vseh strani!!!
po moje ti preveč osebno jemlješ stvari, ker sta se z možem ločila. Ne prenašaj tega na otroka!!!!
Tudi jaz imam 4-lrtno hčerko. Njena prva beseda je bila ati in še danes je vse ati ati ati. Mama je večino časa z njo, ker je brezposelna in le občasno dobi kako delo. Jaz vsak dan hodim v službo in se vračam šele okrog 17. ure. Zjutraj jo jaz odpeljem v vrtec, po nje gre mama. Ko stopim skozi vrata, še prav ne uspem odložit stvari pa mi že visi okrog vrata. S kom se greš umivat? Ati!, Kdo ti bo zobke umil? Ati!, Kdo te bo oblekel? Ati. S kom greš na igrišče? Ati. Kdo ti naredi za jest? Ati. Vse je ati.
Ampak to ne pomeni, da ima mene rajši. Tudi mamo ima zelo zelo rada. In ko mene ni doma, veliko stvari počneta skupaj. Se igrata, rišeta, norita,… Seveda je res, da mogoče očki malo bolj popuščamo. ampak ne zato, da bi razvajali otroka. Ampak zato, da umirimo ozračje. Ko imata kdaj slab dan, in je ozračje napeto, velikorat hčerko pobašem in nekam greva, na igrišče, na sladoled, na sprehod,… pa ne zato, da bi jo sedaj nagradil ker je razjezila mamo, ampak preprosto zato, da ju malo ločim in se fronte pomirijo. V tem času se vedno pogovorim z njo, vprašam jo, zakaj je žalostna, ali s čem je razjezila mamico. In na kocu ji vedno povem, da ni prav da se kregata in da jaz tega ne maram. In ko prideva nazaj domov, je čisto druga zgodba. Se pocarta pri mamici in je spet vse v najlepšem redu.
Tudi ko kdaj kaj naredi narobe, jo tudi skregam ali kaznujem. Če jo za isto stvar kaznuje mami, je le mogoče nekoliko ‘pasenja mule’ in se zadeve umirijo čez nekaj minut. Če jo za to isto stvar kaznujem jaz, se ji podre svet.
Punčke v očetih vidjo svoje vzornike, zaščitnike in pustolovci. Z nami si vsega upajo. Vlivamo jim pogum pri drznejših stvareh, hkrati pa jim dajemo občutek varnosti, da se jim pri teh podvigih ne bo nič zgodilo, če pa že, bomo vedno tam, da jim pomagamo. Pa naj bo še ne vem kaka norija, ali pa resna stvar.
Punčke so vedno bolj navezane na očeta, kot na mamo. Ampak eno je navezanost, drugo pa je imeti rad. Otroci imajo vedno oba starša enako radi. Mene vedno najbolj razjezi vprašanje kake babice ali dedka, tete ali strica,… No, koga pa imaš ti rajši, atija ali mamico. Velikorat se zgodi, da otroka s tem vprašanjem vidno spravijo v precep in otroci velikorat ne vedo, kaj bi odgovoril. Jaz sem pri tem vprašanju vedno posredoval in rekel – Oba ima enako rada, a ne? In je vedno samo pritrdila. Sedaj pa že sama odgovori – Mamico in Atija!
Zato mamice ne smete biti ljubosumne, če se na prvi pogled zdi, da vas hčere nimajo rade. O pa še kako vas imajo. Le pokažejo drugače. Ko bodo odrasle, bodo hvaležne očetom za vse norije, ki so jih lahko počele z njimi, mamam pa za vso vzgojo, ki so je bile deležne.
Pa še en napotek vsem staršem. Začnite se poslušati in opazovati. Midva z ženo se velikorat samo spogledava in veva kam ‘pes taco moli’. Na tak način sva vedno team in vedno podpirava en drugega pri odločitvah. Če je mama rekla NE, tudi jaz rečem NE, pa čeprav se mi mogoče zdi nepotrebno in bi jaz rekel DA. Ampak če je rekla mama NE, je NE. Šele ko hčere ni zraven, se pogovoriva in ženi povem, da se mi pa to in to ni zdelo prav. Enako žena pove tudi meni. To nama zelo dobro uspeva in opažava, da ima dobre rezultate. Tudi če ste ločeni, se morate pogovarjat in si povedat stvari in se potem tega tudi držat.
Le tako boste dosegli efekt – ‘Mamico in atija!’
ŠeEnOčka, najlepša hvala za tvoj post in dobrodošlo “tolažbo”.
Tudi najina punčka (stara 2 leti) je zadnji mesec kot klop prilepljena na očija. vse je oči, oči, oči … Se malo obremenjujem, da nisem dovolj dobra, vendar vem, da delam vse v njeno dobro, mogoče ji celo preveč popuščam. Upam, da obdobje mine in bo tudi mami kdaj dobra “zaupnica”.
Sem iskal razlago, sicer z obratno izkušnjo, pa vendar gre za iskanje idej ali tolažbe.
Moj sin (3 leta) ima raje mamico… Mamico, ki ga dobesedno preusmerja stran od sebe. Neverjetno, koliko dela ima in kako inovativna je pri iskanju zaposlitve v primeru, ko je treba paziti na otroka. Stanje je sicer precej boljše kot je bilo, ko je v času porodniške in brezposelnosti za otroka skrbela njena mama, kljub temu, da je bila partnerica vsak dan doma. Določene stvari ostajajo. Če je najmanjša šansa, bo otroka preusmerila nekam in si našla nekaj za delat, to delo pa razvlekla na 8h, če je treba.
Tudi pri “razvajanju” je podobno, kot opisujete nekateri. Vsakič, ko gresta skupaj v trgovino, privleče novo igračko. S težko muko sem ji nekako vcepil v um, da so sladke pijače (sokovi, kokakole, itd…) popolnoma brezvezne in nepotrebne, če otrok rad pije vodo, pa še zdaj nosi občasno domov cedevite in sladkor.
Jaz sem po drugi strani bolj strog, poskušam ga navajati na bolj zdravo življenje, kot sem ga vajen sam, enako strog sem pri vzgoji… Vendar na produktiven način. Posledice različne vzgoje se kažejo pri obnašanju otroka. Mene otrok nikoli ni udaril, medtem, ko je partnerico že večkrat. Prav tako je otrok ob meni pravi angelček, deluje razumen, o vsem se pogovoriva… Če ga pa preplavijo čustva, pa ga tudi pustim, da se zjoka, ali je malce jezen, potem se pa o vsem pogovoriva… Ob prisotnosti partnerice postane otrok včasih pravi divjak.
Kar me boli je pa to, da otrok “pali” na mamico, kljub zavračanju, kljub nekvalitetni vzgoji… Iskreno, mamice se tako razveseli, ko pride domov, da mu kar srce zaigra… Nasmeh do ušes, nikamor brez nje… Jaz imam pa občutek, da sem pač tam… Ko pridem iz službe, me tudi pozdravit ne pride…
Baje so to faze… Upam…