Moja otroka ljubezni
Drage mamice!
Danes na tako lep praznik zaljubljencev bi se morala roditi moja otroka ljubezni, moja ljubljena dvojčka!
Kako sem si ju želela spoznati, sanjala sem da ju pestujem, držim za ročici…..moja 2 angelčka…
….namesto tega sem prižgala sveči, 2 mali svečki, ki gorita, tako močno, kot bo vedno gorela ljubezen do Teje in Marka v mojem srcu.
Draga angelčka mamica vaju ima rada, kjerkoli že sta.
Tudi vsem ostalim, ki danes žalujete pošiljam en topel objem, ter večnost vašim angelčkom!
Ja škratek spominjam se te in najine sreče! Taka je najina usoda, toda naj nama spomini pomagajo iz teh grenkih okusov črpati najboljše. Moč za naju in najine najbližje!
Objemček tudi tebi!
Selimo se iz foruma na forum. Sama sem dolgo spremljala forum neplodnost, po dolgih letih sem končno prišla do porodništva a le 14 dni na forumu nosečnost. In danes sem tukaj. Nikoli se nisem javila, ker nisem imela poguma, ampak danes enostavno preveč boli, jokam in jokam.
NIkoli še nisem bila tako blizu, končno se mi je pokazal žarek upanja, ki pa je danes izginil. Samo tema je okoli in ne morem ustaviti solz.
Izčrpana sem psihično, fizično, čustveno………Končno priznam sebi in drugim, zlomila sem se.
Razmišljam, da bom pač morala sprejeti svojo usodo……ni mi namenjeno.
vera
Moje sočutje Vera!
Vem, kako se približno počutiš, ker sem se sama tudi znašla pred krutim dejstvom, da mi ne bo uspelo donositi lastnega otroka. Da mi ta sreča, ki je dana skoraj vsaki ženski, meni odvzeta.
Po izgubi treh otročkov, se sedaj podajam na pot posvojitve. Je težko, zelo težko, pa vendar zame lažje kot preživeti življenje brez otrok za katere bi bila odgovorna, katerim bi lahko dala lepo prihodnost.
Je pa odločitev in spoznanje zelo težko. Tu te zelo razumem. Še zdaleč nisem zjokala vseh solz.
Nisi sama…