moja napaka-nezvestoba
Pozdravljeni!
K vam se zatekam v obupu za kakšen nasvet.
Na hitro bom opisala problem. skoraj 10 let sva skupaj, imava majhno punčko. On meni predan z vso ljubeznijo. Iskreno me je ljubil. Jaz zgubljena duša, z nizko samopodobo, iskala potrditev vsepovsod. Zgodilo se je lani, da sem se zapletla z nekim tretjim moškim. Mož je ugotovil in želel prekiniti stike z mano. Meni je sedaj obupno, saj živimo ločeno. Poskušam mu dopovedati, da mi je neskončno žal in da želim zadeve spraviti v red. Največji problem je njegovo nezaupanje vame, za kar bi se potrudila, da si ga pridobim s trdim delom. Začenjam ljubiti samo sebe in tu je bistven del za mojo osebnostno rast.
Zdaj je situacija taka. Midva se pogovarjava po telefonu, tudi o nama. Ni jezen name, le razočaran. Pravi, da nima upanja za naju, čeprav še čuti do mene. Jaz ga spodbujam k sodelovanju, vendar ni ravno optimističen. Pravi, da ne čuti tako kot je prej. Čuti pa vseeno. Zdaj ugotavljam, kaj sem zgubila izpred oči….kaj in koliko mi pomeni moj mož. Čutim ga v svojem srcu, nobenega v življenju bolj kot njega.
Zdaj vas prosim, da me z morebitnimi negativnimi očitki ne obmetavate vsevprek, ker sem res na tleh in mi je samo še bolj težko. Želim ga osvojiti nazaj in doseči, da me ponovno vzljubi. Ker še vedno nekaj čuti, se oklepam tega upanja. Vendar kako naj zdaj z njim postopam? Imate podobne izkušnje ali konkreten nasvet?
Kako ga privabiti k sodelovanju?
Iskrena hvala za kakršnokoli vzpodbudno besedo.
Kaj storiti da bo tako kot je bilo prej? Da bo v vajinem odnosu spet medsebojno zaupanje, da bosta drug v drugem videla osebo, ki bo v vsakem trenutku trdna opora, ki bo razumela in sprejela partnerjev smeh, žalost, strah, …
Menim, da v takšni situaciji v kateri ste vi, ne morete prav veliko storiti, da ga pridobite nazaj, da ga zopet osvojite. Vaš mož je globoko razočaran in ne verjame več v to, da sta lahko še skupaj. Kaj pa vi? Koliko upanja, koliko vere v vajin odnos je še v vas? Kar lahko storite je, da mu daste popolno svobodo v njegovi odločitvi. Da je ta svoboda izraz vaše brezpogojne ljubezni. Torej, da imate resnično radi svojega moža ne glede na to kaj bo storil, kakšna bo njegova odločitev. In da mu to tudi jasno poveste. Vse ostalo pač ni več v vaših rokah.
Klemen
Ja, takih pisem je veliko, morda je nekaj takih ki so še predhodnica takega. Ne bom te kakorkoli obtoževal, toda mislim da med vama nekega zaupanja ne bo nikoli več, pa čeprav se zadeva trenutno “pogliha”. Mož je prizadet, čuti se izigranega, prav tako kot bi se v nasprotni situaciji počutila sama.
Nekaj v vajinem odnosu generalno gledano že ni v redu da si se mogla dokazati drugje. Anči, nikarte tako pisati, že zaradi tega te bodo prej obsojali kot ne, to ni razlog, še manj opravičilo. Dokler boš sama mnenja da je največji problem sedaj tvoj partner, njegovo nezaupanje, do tedaj bo tako ali še slabše.
Kot ste že sami naslovili svoje pismo nezvestoba-napaka je žal zelo boleča napaka kot sami pravite, ki zahteva ob popravilu veliko truda, da zastavite samo sebe. Vaš mož, kot pravite se na vas ne jezi le razočaran je, predvsem pa poln spraševanja, ali naj vas sprejme, naj z vami govori o tem kaj se je zgodilo, naj vas zavrne ali naj zahteva opravičilo ali pojasnilo?Občutja razočaranja in jeze se hitro menjavajo a najtežji del je ZAUPANJE, saj se boji da se bo vsa zgodba še enkrat ponovila. Še sam sebi ne more verjeti in preiskuje zgodovino vajinega odnosa, ali ni morda nekje v preteklosti naredil napako? Ob tem je nemočen, osramočen in na tleh tako kot vi. In kako postopati z njim je vaše vprašanje. V vašem možu se prebuja veliko čutenj od sovraštva, jeze, žalosti, razočaranja, sramu, pravega besa. Začnita govoriti o tem kako vama je, kaj se prebuja v njem, naj vam govori o teh čutenjih, povejte mu kaj se je z vami dogajalo v času afere in zakaj(a ga nikar ga ne krivite) tudi vi govorite os ponižanju ki ga čutite sramu in preziru. Pove naj vam o čem je v tem času razmišljal, česa ga je bilo strah, kakšne so njegove želje in potrebe. Verjamem da najbolj boli izguba ljubljene osebe in razumljivo je da vaš se vaš mož čuti ranljivega in vi nebogljeno. V takšnem stanju oba prosita miloščino vsak na svoj način. Mož čuti da je kaznovan pa ne ve zakaj, v vas pa se skriva toliko prezira, jeze in sramu in ravno s tem čutenji ste prizadeli tudi moža. A najpomembnejše je še vedno odpuščanje, pa čeprav je ta beseda žal zelo izrabljena kajti kljub tolikšnim bolečinam sta še vedno mož in žena. Za oba je v tem obdobju zelo tvegano izpostaviti toliko ranljivosti vendar brez tega enostavno ne gre. Šele ko bosta sposobna teh globokih pogovorov se bosta lahko ponovno zavezala in boleča izkušnja bo priložnost da SKUPAJ ustvarita nekaj novega. Pred vama so dolgi pogovori v katerih bosta morala sprejeti vsak svoj del odgovornosti, drug v drugem odkriti razbolelost in jo razumeti ter končno narediti nekaj konkretnega v življenju.
Želim vam, da si oba dasta možnost, da zopet zaživita življenje ter si PODARITA odpuščanje kot največji dar.
Srečno!
Romana Žitko spec. ZDT