Pozdravljeni!

Pisem glede moje punce (ki to trenutno ni vec) in njenih psihicnih tezav.
Skupaj sva 3 leta (bila) in, da je “posebna”sem opazil ze , ko sem jo spoznal. V druzbi njenih prijateljic, kjer se je pocutila udobno, si je privoscila nekaj zelo nesramnih opazk… Ker mi ni bilo nic jasno, punca pa zelo privlacna, sem si rekel, da jo cez kak mesec vseeno povabim na zmenek, predvsem, da vidim ali je res tako “usekana” kot sem jo imel moznost spoznati… Sok, prisla je cisto druga oseba… Prijazna, empaticna, zgovorna, povsem drugace oblecena. Ni bilo dolgo preden sva zazivela skupaj. Od zacetka sem opazil, da je pripravljena narediti zame vse (kar meni ni ok). Kadar sva bila v druzbi se je se naprej redno zapletala v prepire z mesojedci (je vegetarjanka), ponizevala moje bivse punce pred drugimi, imela razno razne izpade po lokalih, kasneje pa je prihajalo tudi do fizicnih napadov. V vseh primerih sem kratko na koncu potegnil jaz. Najveckrat ker sem stopil v bran komu od napadenih. Prihajslo je tudi do razbijanja predmetov in na splosno do obsedenih stanj. Po kakem letu sem se zavestno odlocil, da se bom na napade odzival samo se z umirjenim tonom. Lahko recem, da je bil opaziti manjsi napredek, ampak moc napada se je pa zacela stopnjevat. Ni bilo dolgo, ko so udarci zaceli padati tudi po meni. Tudi na to se nisem odzival, kar je pri njej pripeljalo do nekaksnega obcutka krivde in kasnejsega padca v depresijo.
Tudi groznje z samomorom so bile stalnica. Dvakrat sem moral posredovat, ker je pograbila noz in odvihrala v kopalnico z namenom, da si prereze zile.
Ima tudi precejsne tezave z alkiholom… Niti ne kolicinsko, vendar ji dkoduje ze v manjsih kolicinah. Na moje prosnje naj ne pije, se je vecinokrat odzvala z izbruhom jeze Kljub vsemu sem ji hotel stati ob strani, jo nagovarjal naj sprejme kako terapijo in podobno, nakar sva se odlicila za poroko, cesar se je sprva zelo veselila. Tudi nspadi so se za nekaj casa precej umirili, 10 dni pred poroko pa , kot strela z jasnega, poroko odpove. Brez vsakrsnih indicev, prepirov, nic… Vsi smo bili v hudem soku… Pove, daje problem v meni in da hoce narazen. Ker sva skupaj zivela v hisi, sva se dogovorila, da zdrrziva se nekaj casa, da se malo poberem pa najdem nov dom, ampak spet ni slo brez napadov. Kot vlakec smrti… Gor, dol,… Dokler ni po enem izbruhu, ko je zjutraj se pijana prisla domov, poklicala policije (dan pred tem me je spet fizicno napadla). Skratka, imel sem 30 min casa za izselitev… Ona zrtev jaz pa z ovadbo o druzinskem nasilju!

Obupani jaz, lepo pozdravljeni. Hvala za podelitev vaše izkušnje in plastičen oris odnosa z osebo, ki glede na vaš opis kaže simptome MOM. Predvidevam, da se boste na ovadbo ustrezno in pravočasno odzvali? Vam lahko kako pomagamo? Z izkušnjami v podobnih primerih (ste prebrali poste na to temo?), konkretnimi predlogi….ipd. Vse dobro, Leonida

Vnaprej se opravičujem, če bo zvenelo sarkastično, a je mišljeno dobronamerno. Dve izjemno veliki uslugi ti je naredila… Prva je odpoved poroke, druga prijava…če dobiš prepoved približevanja se jo drži. V tvoje dobro in pojdi svojo pot čim dlje od nje.

Si predstavljaš, da bi se poročila in imel otroke z njo? Tukaj nas je precej takih in ti prav zavidamo… 😉 Naredila je pravočasno to, kar bi moral ti. In mi….pa nismo.

Želim ti vse dobro. Šlo bo samo na bolje.