Moja mama in jaz..
Pozdravljeni!
Ne vem, četa zgodba sodi v to rubriko, pa vendar. Že nekaj časa oklevam in premišljujem vendar sama ne najdem odgovora. Grem od začetka, da bo bolj razumljivo. Moji mami je umrla mama na porodu, ko je bila stara 3 leta. Njen oče se je drugič poročil, zato je svoje 4 otroke iz prvega zakona dal “služit” pač nekaj v tem smislu k svojim sorodnikom. Rasli so takorekoč brez staršev. Imela je res težko otroštvo.
Poročila se je z mojim očetom in jez sem druga hči, izmed treh. Ne spomnem se, da bi me mama kdaj poljubila in objela.. ne zna pokazati čustev. Meni pa je ta ljubezen vedno manjkala.. vendar nekako smo odrasle in se poročile. Pred letom dni je umrl oče. Že pred časom sta z mamo vse premoženje prepisala na najmlajšo hči in njenega moža. Nama s sestro pa so zapisali, da dobiva vsaka po eno gradbeno parcelo, oz. v denarni protivrednosti grad. parcele. Sestra je to parcelo že dobila in si je postavila hišo. Jaz pa nisem dobila še nič.
Gre za to, da ko sem zahtevala nujni delež, so mi ponudili eno parcelo, katera pa nima ceste, kar je problem, če bi jo želela prodati. Zato sem jim povedala, da želim denar v tej vrednosti. Moja mama pa ne razume, kako to, da nisem zadovoljna s tem kar mi ponujajo, oziroma mi daje občutek, kot da jemljem njej.(Čeprav je premoženje že prepisano na ta-mlade) Mama pa stanjue z njimi v domači hiši. Trenutno ne govorimo, ker mi je nazadnje po telefonu rekla nekaj težkih besed – da mi je hudo!
Ne vem, sedaj mi ostane samo tožba, vendar še oklevam.
Mogoče mi prosim kdo lahko da kakšen nasvet.
Zoprna reč, ko čutiš, da te starši ne marajo oz so krivični do tebe.
Drugače pa, svoje premoženje lahko mama podari/zapusti komurkoli želi in ti tu od nje ne moreš zahtevat nekaj kar ona ne želi dat. Navsezadnje bi lahko ona svoje premoženje podarila x osebi, in kaj bi potem?
Seveda imaš na razpolago pravna sredstva, če meniš, da moraš tisto nekaj dobiti tudi ti. Vso srečo.
Ne razumem kaj želiš iztožit. Praviš, da želiš denar v tej vrednosti. Kateri vrednosti? Če res želiš ta denar, parcelo prodaj. Misliš, da jo lahko mama proda po višji vrednosti, kot jo boš ti?
Meni se bolj zdi, kot da od mame želiš nekaj, kar ti ne more in ti ne bo dala, v obliki nekega kljubovanja njej oziroma kot posledica vajinih slabih odnosov. Kakorkoli, odnosi zaradi tega ne bodo nič boljši (prej še slabši) in dvomim, da boš sama na koncu kaj bolj zadovoljna, če greš v tožbo.
Če sta ti zapisala eno parcelo jo vzemi in prodaj, saj upam, da ne misliš riniti v bližino ljudi, ki te ne marajo.
Tudi meni se dozdeva, da ne gre toliko za denar, kot za priznanje materine ljubezni, ki pa je ne boš dobila. Nikoli. Kot praviš, je imela mama zelo hudo življenje in posledica tega je, da ljubezni, ki je sama ni dobila, ne zna dati naprej. Vsa čustva v njej zadovoljuje tvoja mlajša sestra, ki jo očitno doživlja kot edinega otroka (doživlja jo kot samo sebe), medtem ko ste preostali hčeri samo grožnja, ki ji hoče nekaj vzeti. Je precej otročje in morbidno, ampak tako je. Stokrat videno po Sloveniji in tudi drugod.
Ne izgubljaj energije s tožbami in željo, da te bo mati kdaj sprejela, ker te ne bo nikoli, niti tvojih otrok.
Če boš kaj dobila v redu, če ne pa tudi ne. Energijo usmeri vase in v svojo družino, če jo imaš, vse drugo je lajanje v veter. Čaka te težko delo, da boš v sebi našla ljubezen do sebe in jo negovala. Le s tem boš sčasoma lahko prerasla pomanjkanje starševske ljubezni v otroštvu.
Se strinjam z “vzemi in prodaj”. Tvoja mama zaradi pogojev, v katerih je živela, ne čuti ljubezni in ne zna dajati nekaj , česar tudi prejela ni. Sprejema tvojo sestro, ker v njej vidi sebe, najbrž ji je na nek način podobna ali pa si želi tega.
S tožbo lahko dosežeš več, kot ti je obljubljeno, ker dobiš nujni delež, ki je več kot ena parcela (sploh, če je kmetija po sredi). izgubila pa boš družino, ki ji pripadaš. Na koncu boš zapadla v dvom, kaj je tisto, kar ti več pomeni. Odnosi so zajebana stvar in jih ne podcenjevat. Zdaj samo dvomiš o materini ljubezni, potem boš prepričana o tem, morda, da te nima rada. Kaj je lažje??
Seveda pa je od tebe odvisno, kaj se boš odločila, od tvojega karakterja. Od tvoje starosti in gmotnega stanja ter mnenja o tem ali lahko še pripadaš družini, kot je tvoja.Jaz bi šla v tožbo, ker sem takega značaja, sem nepopustljiva in mi odnosi, ko so že usmrajeni niso pomembni. Me pa zanima tvoja odločitev.
Se povsem strinjam z vsem, razen s tem, da je nikoli ne bo sprejela. Lahko se zgodi, da jo sprejme, ampak šele takrat, ko bo tudi avtorica sama svojo mamo sprejela takšno, z vsemi napakami, ter tudi z dejstvom, da ji ni dala vse te ljubezni, katero je od nje pričakovala. Vsaka mama, pa naj bo še tako slaba, si želi, da jo njen otrok sprejme takšno, kot je. Težava je, da se zaradi slabih medsebojnih odnosov to zelo težko ali pa celo nikoli ne zgodi, ker otroci niso sposobni razumeti svojih staršev. Včasih se tako zdi tudi edino prav, žal.
Pozdravljeni!
Zahvaljujem se vam za vaša mnenja in komentarje.
V tem primeru gre za večje posestvo, kjer bi zagotovo lahko s tožbo dobila več, kot samo eno gradbeno parcelo. Seveda gre tukaj samo za moj nujni delež, kateri mi pripada.(Po posvetu z odvetnikom).
Imam službo in nekako sem kar preskrbljena v teh časih. Ne vem pa kako bo z pokojnino, vse kaže, da bolj slabo. Sem mnenja, da bi morala starša prej razdeliti, koliko in komu kaj. Ampak moja mama želi, da ostane posestvo v enem kosu. To je njen odgovor. (Gradbena parcel, katero so mi obljubili, so prodali sami)!
Naj še povem, da imata oba prevzemnika službo, in da delata na tem posestvu, kolikor je pač nujno. Ostalo dajeta v najem. Sama imam otroke, katere imam rada in čutim ljubezen do njih. Vse bi jim dala.. zato mi je toliko težje razumeti ravnanje moje mame.
Delitev kmetije pomeni njen propad in tega si mama ne želi, ker je čustveno vezana na to zemljo. To je vse kar rabiš razumet.
Prav bi bilo, da vas ostale nekako izplačajo, da se vseeno nekako sami pogovorite, če to ni možno, bodo dobršen kos kmetije odnesli še odvetniki in sodišče…. ostalo si boste razdelili, zamere bodo pa ostale za vedno, če kmetijo delite ali jo ne delite.