moja mama

Imam 28 let in s fantom, ki živiva skupaj, imava redni službi in svoje stanovanje, si želiva otroka. Ko sem lani jeseni to omenila moji mami (ima 50 let), je znorela. Pravi, da kaj mi je tega zdaj treba, da naj še uživam, da za otroke bom pa kasneje imela dovolj časa. Rekla je tudi, da naj počakam do njene penzije, ki pa bo čez devet let. Seveda sem tedaj jaz malo ponorela in ji rekla, da naj mi neha govorit, kaj lahko in kaj naj ne bi počela oz. imela v mojem življenju. Naj še napišem, da sva sedaj eno leto sodelavki in da zadnjih 15 let nisva živeli skupaj, ker sta se starša ločila in se odšla z očetom.
Bila sem zelo prizadeta, saj se 15 let ni ne vem koliko brigala za moje življenje (vsaj mene ni nikoli vprašala), zdaj pa misli, da bom poslušala njo.
Jaz vem, da sem pripravljena in tudi moj oče je vesel. Moj fant pa pravi, da naj se ne oziram na mamo in da bova naredila kot bova midva hotela. Res je, da jo ne bom poslušala, me je pa zelo prizadelo njeno razmišljanje.
Ali ima kdo kakšne podobne izkušnje? Bila bi vesela, če bi mi kdo napisal, kaj naj naredim?

Ti ga kar imej.

Če imaš vse razčiščeno z fantom bosta videla, da ni lepsega kot prezivljati ta leta z otrokom, seveda bodo težave ampak to so povsod, vazno je da se imata rada, nkar pa ne poslušaj mame. Če pa bosta imela težave se oglasita tukaj in vama bomo pomagali

primož

Veliko starsev izvaja pritisk na “ta mlade” – ces, kdaj bodo vnuki. Pri tebi je ocitno obratno. Malo pa se vprasaj, koliko ni v materini zelji cistega egoizma. Ce si zeli, da otroka tempiras na njeno penzijo, se ocitno zeli intenzivno vmesavati v njegovo vzgojo… Ce se ona 15 let ni prevec brigala zate, zakaj bi morala zdaj vzeti njeno komando v obzir? S fantom sta odrasla in neodvisna in sama sposobna tudi taksnih odlocitev kot je, kdaj bosta imela otroka. In zakaj bi cakala do njene penzije, da bos stara 37 let?! Veliko bolje je, ce otroka rodis prej. Idealna bioloska starost za rojevanje je nekje 20-25 let. Res, vse se malo temu odmikamo, vsaj v povprecju, ampak s starostjo se zvisujejo tako tveganja za kompliciran porod, kot tveganja genetskih napak. Prav zdravo je, ce ga imas zdaj!

mame absolutno ne upoštevaj in prisluhni le svojemu srcu.če si želiš otroka – ne odlašaj in na delo!!! za ta korak ti ne bo nikoli žal! sem študentka, stara 23 let, poročena, imam 16 – mesečnega sinčka in mi ni bilo še nikoli v življenju tako lepo!
če bi pa poslušala svojo okolico, kaj pravi o tem, bi bilo pa moje življenje verjetno čisto drugačno. zato mi verjemi, da sem zelo vesela, da ubogam le svoje srce.
srečno!!!

Ti kar naredi kot se ti zdi najbolj prav oziroma kakor čutiš.Mama se bo že sprijaznila ali pa tudi ne, kakor želi ti imaš svoje življenje.zala je pisal/pisala:
>
> Imam 28 let in s fantom, ki živiva skupaj, imava redni službi
> in svoje stanovanje, si želiva otroka. Ko sem lani jeseni to
> omenila moji mami (ima 50 let), je znorela. Pravi, da kaj mi
> je tega zdaj treba, da naj še uživam, da za otroke bom pa
> kasneje imela dovolj časa. Rekla je tudi, da naj počakam do
> njene penzije, ki pa bo čez devet let. Seveda sem tedaj jaz
> malo ponorela in ji rekla, da naj mi neha govorit, kaj lahko
> in kaj naj ne bi počela oz. imela v mojem življenju. Naj še
> napišem, da sva sedaj eno leto sodelavki in da zadnjih 15 let
> nisva živeli skupaj, ker sta se starša ločila in se odšla z
> očetom.
> Bila sem zelo prizadeta, saj se 15 let ni ne vem koliko
> brigala za moje življenje (vsaj mene ni nikoli vprašala),
> zdaj pa misli, da bom poslušala njo.
> Jaz vem, da sem pripravljena in tudi moj oče je vesel. Moj
> fant pa pravi, da naj se ne oziram na mamo in da bova
> naredila kot bova midva hotela. Res je, da jo ne bom
> poslušala, me je pa zelo prizadelo njeno razmišljanje.
> Ali ima kdo kakšne podobne izkušnje? Bila bi vesela, če bi mi
> kdo napisal, kaj naj naredim?

Kot vsi ostali, tudi jaz menim, da kar imejta otroka in si uredita življenje, kot vama odgovarja.Kljub vsemu, da boš naredila po svoje(to res moraš, tudi zaradi tega, ker rosno mlada za otroke nisi), pa mame ne obsojaj preveč zaradi njenega egoizma.Verjetno ji je sedaj zelo žal, ker te ni imela ob sebi toliko časa in želi to nekako nadoknadit-na tebi ali na tvojih otrocih-na lep način se temu izogni!

Lep pozdarv!

Resnično se zahvaljujem vsem, ki ste me podprli. Sem že mislila, da sem sama egoist, ker ne gledam na druge (kar sem počela mnogo let).

Hvala in se beremo!

Delim mišljenje s tabo, Andreja,še posebno zadnji stvek!
Kolikor si dolžna materi in očetu jima boš vrnila s tem, ko boš
svojemu otročičku s pomočjo fanta (moža?) nudila topel dom,
pobčutek varnosti in ljubezni, za katero si bila delno prikrajšana.
Želim te dolgo in srečno družinsko veselje!

…. družinsko veselje in življenje!

Veš kaj pa jaz mislim, da se tvoja mama boji biti stara, saj bo z rojstvom vnuka takoj dobila pred ime mama še “stara”.

Hmm, moja tašča je to rešila tako, da nama je že v porodnišnici
PREPOVEDALA, da jo otrok kliče “stara mama”, ampak samo mama.

Predvsem poslušaj svoje srce.