Lahko vam zaupam mojo izkušnjo v varni hiši. Moja življenjska zgodba je predolga….. vendar vsaj delček vam moram zaupati. V izven zakonski skupnosti sem živela dolga leta. Po nekaj letih sem začutila, da to ni to in da ne bo šlo, ker pa sva živela v moji hiši in on ni imel sorodnikov blizu in dom daleč, je bila moja ločitev skoraj nemogoča (vedno je prevladalo srce in ne razum). Po letih psihičnega nasilja sem otopela in se predala v usodo…… Otrok je v zakon prišel res pozno, slutila sem, da ne bo lahko in res že majhen otrok se bori s svojo stisko. Psihično nasilje je začel izvajati tudi nad otrokom, no in verjetno poznate ta občutek nemoči, bitje srca in nemoči dihanja…..Konec, v sekundi se je nekaj prelomilo v meni ( še sedaj ne vem od kod ta moč), imela sem več možnosti kam bi se umaknila, vendar to in to-nekoga svojega bremeniti s svojimi problemi.
Poklicala sem SOS in vse se je odvilo z bliskovito hitrostjo…. Enkratna svetovalka, ti po dolgem času takoj da občutek, da si nekdo in vreden dostojnega življenja in vse se je začelo odvijati z bliskovito hitrostjo. Toliko let skupnega življenja je bilo pozabljeno, samo da se rešim teh vrat in zadiham…… v treh dneh sem uredila vse za odhod iz kletke, ni lahko, vendar gre in če bi vedela kaj me čaka kot pravijo na koncu tunela luč…..bi to naredila že veliko prej. Je pa res, če ne bi imela otroka, verjetno nikoli, vendar je bil materinski čut močnejši od vsega. Po dolgih letih životarjenja in občutka neuspeha sem začutila, da je prišel moj trenutek in da lahko uredim veliko stvari za mojega otroka, da ga rešim iz kroga nasilja!! Poklicala sem številko varne hiše……Prijazna gospa je vse uredila za moj dokončni odhod iz kletke. Zgodaj zjutraj sem čakala na dogovorjenem mestu, utrujena in obupana, pripeljal se je avto in v njem moj angel. Mlado dekle me je objelo in s svojo milostjo in umirjenostjo sprejelo v svoje okrilje in smo šli…..v neskončnem strahu, kaj bo zdaj, sem se obenem počutila varno in umirjeno.
Ko smo prispeli na cilj je bil sprejem čudovit. Ko naju je dekle vprašalo ali bom kavo in otrok kakav, v sobi polni novih igrač, sem obnemela, ali je to mogoče…..kje sem jaz – v raju? Strah pred nečim novim je v trenutku izginil. Po dveh neprespanih nočeh sem bila utrujena, zbegana in izžeta kot limona, vendar je bil ta sprejem tako topel in umirjajoč, da sem pozabila na vse strahove. Spoznala sva se z vsemi stanovalkami, imele so zaskrbljene poglede v očeh, češ kaj pa tebe muči in seveda obenem so nama dale vedeti, da sva dobrodošla med njimi in naju pričakale z zelo dobrim kosilom…..Hvala vsem….
Varna hiša ni hiša iz kartona ali sirotišnica, kot si večina nas predstavlja. To je topla hiša, urejena, čista in ni da ni. Vse je lepo moderno opremljeno s televizijo in hladilnikom v vsaki sobi, pisana posteljnina in brisače vse naredi še lepše. Ampak to sploh ni pomembno, to so samo stvari, ki ti dajejo občutek domačnosti in topline.
Pomembni so ljudje, ki so tu zaposleni in so tu za nas noč in dan. Z njihovo pomočjo se stvari počasi začnejo urejati. Tu je poskrbljeno za vse. So tu za pogovor, izpoved in prevoz po uradnih potih, da se stvari uredijo. Veliko pozornosti posvečajo tudi otrokom, tu so igralne urice , telovadba, sprehodi v naravo in izlet v neznano. Tu ne vemo za besedo dolgčas.
Bila sem predolga, vendar ne vem kako drugače opisati mojo izkušnjo z Varno hišo. Vse sem uredila…..vrnitev v realnost in slovo od vseh teh ljudi – pa ni lahka. Prišel je čas, da odletim iz varnega in toplega gnezda….
Korajža velja, Varna hiša je edina prava rešitev iz začaranega kroga nasilja.
In vedite, da sem ponosna na sebe, ker sem izstopila iz teme in grem z dvignjeno glavo naprej. O nasilju v družini je treba govoriti naglas in vsem. Rada bi pomagala še komu pri prvih korakih te težke odločitve……
Tina D.