Imam 14 letno hči. Pri 172 cm trenutno tehta 87 kg in se še naprej baše s hrano. Vse mogoče. Pri sladkarijah nima mere. Kuhamo zdravo in raznovrstno hrano. Ne je, če ji ni všeč. Potem se naje sladkarij in sadja – v enormnih količinah. V tem šolskem letu, torej od septembra, se je zredila 17 kg. Prej je bila vedno močnejše postave, sedaj pa je to že obupno. Pojavljati so se ji začele strije, celulit. Noče športat, četudi jo ves čas spodbujamo, da ne rečem, že kar silimo. Prepovedujemo ji jesti sladkarije oz. jih omejimo. Mislim, da si jih sama tudi kupuje. Denar ima, saj dobiva žepnino. Ne vem kaj naj naredim, da se bo to prenajedanje končalo. Je naskrivaj, saj je praktično nikoli ne vidimo, pozna se le na tehtnici. Ko se pogovorimo obljubi, da bo začela s hujšanjem oz da bo jedla zmerno. Tega se pa ne drži niti en dan. Razmišljam o psihiatru. Ker osebna zdravnica pred dvema mesecema sploh ni odreagirala na problem, ki sem ga izpostavila . Uči mene kako naj kuham, kakšna so pravila hranjenja. Hči to ve, vendar tega ne upošteva.

Onean, pozdravljena!

Vaša hči je v stiski. Prepričana sem, da misli resno, ko obljubi, da bo jedla manj, vendar tega ne zmore. Tega ne počne nalašč, vendar na podlagi tega, kar ste napisala, menim, da se ne more kontrolirati. Da bi ugotovili, zakaj je tako, bi bilo potrebno vedeti več o tem, kaj se z njo dogaja.

Včasih pride do prenajedanja čisto zaradi pomanjkanja določenih snovi v prehrani, ki so nujne za življenje. To se lahko zgodi ob nepravilni prehrani. Takrat kliče telo po hrani, da bi pridobilo te snovi. Torej bi vas napotila k osebni zdravnici, da preverite njeno osnovno zdravje, kri ipd.

Druga možnost je, da hči s hrano tolaži sebe, se pomirja, ker je mogoče nezadovoljna s sabo, ji je zaradi nečesa težko, doživlja kaj težkega in se s tem še ne zmore soočiti. V tem primeru gre potem najverjetneje za motnjo hranjenja. Zato v kolikor ne najdete vzroka na fizičnem nivoju, se mi zdi nujno, da greste vi, mož in hči na pogovor k psihoterapevtu. Psihiater je zdravnik, ki predpisuje zdravila kot so antidepresivi, psihoterapevt pa je tisti, ki je specializiran za pogovor o doživljanju in o odnosih. Motnja hranjenja se zdravi s psihoterapijo, pri otrocih z družinsko terapijo. To pa pomeni, da kot starša hčerki akrivno pomagata, da ozdravi.

Vse dobro,

Vesna