moj tip vsak večer kliče svojo mamo
Spoznala sva se v študentskih časih in bila celo cimra. Že takrat je klical svojo mamo vsaki večer po telefonu, pa sem si rekla, da je to pač zato, ker je on tako daleč, v Ljubljani in ga ona ne vidi.
Po končanem študiju sva se preselila in živiva skupaj. Sedaj sva že pol leta tako. Moti me pa to, da zjutraj vidi svojo mamo in jo zvečer kliče. kliče jo vsak večer, pa čeprav sedaj nisva več v Ljubljani, ampak le kakšen kilometer proč.
Spodaj sem videla eno temo o eni, ki se jezi na moža, ker ga kličejo svojci ob poznih urah in budijo otroka. res me skrbi, da se to lahko zgodi tudi meni.
Jaz bi tudi raje gledala neki film skupaj z njim, se stisnila k njemu … potem pa zazvoni telefon in …
Res že razmišljam, da bi nehala z njim, ker me to pač moti. Vsaki večer? Kaj si imata toliko za povedat? Ker itak kliče poleg mene, vse slišim. Mati ga sprašuje kako je bilo na delu, pa kaj gleda po televiziji in podobne neumnosti. Res no, pokvari mi večer. Kmalu ji mora povedati še, če seksava no.
Mojega bivšega je mama klicala celo takrat, ko sva ravno seksala, torej ob 11 zvečer, tipson pa ne,da bi utišal ali ignoriral, javil se je, brisačo okrog pasu in v dnevno sobo klepetat. Po najinem razhodu se je preselil nazaj k svoji mami, čeprav je imel možnost stanovati pri prijatelju in bi mesečno prispeval le 50% položnice. Je raje kupil mesečno(211,20€) za vlak in se vsak dan vozil lj-celje in obratno.
Kaj moreš
Zelo zanimiv podatek je, ta, da je avtorica tega posta prejela kar veliko pozitivnih odgovorov. Ženske jo spodbujajo, ji dajejo prav, da je njen tip prekomerno navezan na zvojo mamo in da to ni v redu.
Ko pa sem prebirala spodnjo temo, o ženski, ki se pritožuje, da zvečer, končno ko otrok zaspi, in si želi pogledat kakšen film z možem ali kaj več, jih zmoti neka sorodnica, je tale reva naletela na same mine. ženske ji očitajo, da je žleht, nestrpna, nerazumevajoča do moža …
Zanimivo, kako se vse obrne.
Če je par mlad, brez otrok je strašno narobe, če ju mamca zmoti. Če pa je par poročen z otrokom, pa ju lahko vsak kreten zmoti zvečer na sredi lepega.
Zanimivo razmišljanje imate monovke.
Zelo lepo ! Bodi srečna, da imaš ob sebi nekoga, ki je pozoren in dober, ter mu ni vseeno za svoje ljudi.
Moj bivši jo je klical enkrat na teden. Pa še takrat iz občutka dolžnosti, ne zaradi ljubezni.
Tudi zato je moj bivši.
Zapomni si, kakršen odnos ima sin z mamo, takšnega bo imel z ženo. Tvoj je očitno ljubeč in topel človek.
Sem zgrožena ob takšnem pisanju. Zakaj pa ne bi poklical svoje mame !!!! Pač imata ljubeč odnos.
Bodi vesela, da ima tak odnos do svoje mame. Mogoče jo bosta pa še kdaj rabila. Vajini otroci bodo rabili varstvo če še tega ne veš. A takrat bo pa dobra.
Sem kar jezna na tako pisanje. A mame smo samo takrat dobre da kaj damo in pomagamo če rabite.
Kakšen odnos imaš pa ti do svojih staršev, bratov, sester? Si prekinila stike z njimi zato, ker živiš s fantom nekje drugje? Sodelavce vidiš vsak dan, se pogovarjaš z njimi, celo več ur na dan, s prijateljicami bi najbrž tudi šla vsak dan na kavo, če bi imela možnost … Le sorodniki so vedno problem. A ne tvoji, od moža. Le glej, da boš s taščo imela čim manj oz. nič, a se zavedaj, da boš tudi ti nekoč lahko tašča in marsikaj se vrne.
Dokler je fantova mama problem, ga niti nimaš. Ko bo ljubica problem, takrat pa se vprašaj, kje si zatajila. Človeški odnosi, kamor spada tudi pogovor, so največ, zato vlagaj vanje.
Po mojem pa malček pretirava.
Nobeno pretiravanje ni dobro. Za moje pojme, je vsakodnevno telefonarjenje preveč.
Vsekakor pa je lepo, da ima pravi odnos do svoje mame in da je v rednih stikih z njo.
Tudi pri meni je bilo v začetku skoraj tako. Tud do nje je moral prideti skoraj vsak dan.
Seveda sem mu takoj povedala, da to ne bom prenašala.
Zdaj ima še vedno redne stike z njo(vsaj enkrat tedenske), vendar kar je preveč je pa preveč.
Pa da ne bo pomote. Tudi jaz se s taščo čisto ok razumem in furamo skupaj že več kot 20 let,
ampak takoj na začetku pa postaviš ene normalne meje.
Glih vsak večer je tud men mal velik, no. Men bi blo dovolj 1x na teden. Mene mora 15letnik, ko gre sam z družbo za več dni, ajd takrat me mora poklicat 1x na dan ali poslati sms, itak cel teden pošilja enega in istega, ampak tolk, da se mi oglasi. ne pričakujem pa da bo to počel, ko bo enkrat stran od doma. Takrat me bo moral poklicati petkrat na dan, da mi bo povedal vse o svoji partnerki( hecam se za tiste, ki ne zastopijo)
Je pa moja tašča taka, da kliče kar naprej, sicer ne mojega, ampak najmlajšega sina, tolk da je že meni moteča, pa je uni star blizu 30, za vsako minuto ko ne ve kje je, adijo pamet. Mojega ne pokliče nikoli, mene pa po pomoti, ko kliče tega sina, ker sva en za drugim v imeniku in jo skor kap, ko se baba oglasi na kao njegov telefon.
Itak, da pretirava. Če se vsak dan vidita, se pa sploh nimata kaj za klicat razen, če bi bilo kaj nujnega. Pa tudi samo obiski ali samo klici, vsak dan, so dosti preveč.
A tista, ki pravi, da bodo potrebovali varstvo…za otroke so dolžni poskrbet starši in noben drug. Jaz imam tudi otroke, oboji starši so blizu ampak za otroke skrbiva samo midva, ker so najini in jih imava zase zdaj, ko je za to čas. Ko bodo odrasli in šli na svoje, pa to ne bo več naš čas ampak čas najinih otrok in njihovih družin.
Ena izmed stvari, ki jo še posebej spoštujem in cenim pri svojem partnerju je to, da ima čudovit odnos s svojimi. Tudi zato sem se z veseljem vključila v razširjeno družino. Vedno je fino, ko pokliče njegova mama (ali pa jo pokliče kateri od naju) – in namesto da bi godrnjala, z veseljem poklepetam še jaz… Za razliko od večine tukaj sem mnenja, da je tako prav in normalno.
Pa dajte no, a mora mamica res vedeti za čisto vse kar se dogaja? Vam to paše? Meni ne. In ko sem bila zadnjič na enem zelo dobrem predavanju, je tip lepo povedal: starš ne more biti hkrati tudi prijatelj. Če je, potem je v odnosu sigurno nekaj narobe. Torej sem dobila potrditev, da nisem nenormalna, če tudi jaz na to tako gledam.
Smo imeli probleme s taščo in tastom, ki so res klicali dnevno in hoteli vse vedet od A do Ž, potek našega dneva. A mene tud mora brigat, kaj si cel dan oni počnejo? Samo na srečo gre mojemu tudi to na živce in smo pač začeli ignorirat klice. Ko pa sta otroka na telefonu, ju pa izprašata v nulo.
Moja mama na srečo nima tako firbčne navade, se zadovolji z normalnimi informacijami in klici tu in tam po daljšem času.
Bom poskusil razložit – kot nekdo, ki se kar pogosto sliši s svojimi;
Zakaj ne bi po telefonu klepetal s svojo mamo ali očetom, če pa pogosto ve dobre vice in me na smrt nasmeji? (pa ne samo mene… ponavadi se krohotamo vsi doma)
Zakaj je ne bi npr. vprašal za recept za hrano, ki se je spominjam iz otroštva?
Zakaj ne bi rad slišal kakšne vesti o sorodnikih, prijateljih ali znancih s katerimi ima ona ali on več stika?
Zakaj ne bi s fotrom predebatiral prihajajočega vremena, možnost snežnih plazov v hribih in dobre smučarije – če se pa dobro spozna na stvari?
Itd.
Mnogokrat se pa enostavno dogovarjamo kam bo katera družina kdaj šla… ker si delimo nekatere vire, sem ter tja kakšen avto, prostor v garažah, itd. Pa kdo bo komu zalival rože, nadziral stanovanje ali hišo, drugemu kaj naredil na vrtu.
Tako da… ni vse neka želja po nadzoru ali kakšna bolestna navezanost. Lahko je čisto prijetno in praktično sobivanje, ki je koristno za vse (ali večino) vpletenih.
Bom poskusil razložit – kot nekdo, ki se kar pogosto sliši s svojimi;
Zakaj ne bi po telefonu klepetal s svojo mamo ali očetom, če pa pogosto ve dobre vice in me na smrt nasmeji? (pa ne samo mene… ponavadi se krohotamo vsi doma)
Zakaj je ne bi npr. vprašal za recept za hrano, ki se je spominjam iz otroštva?
Zakaj ne bi rad slišal kakšne vesti o sorodnikih, prijateljih ali znancih s katerimi ima ona ali on več stika?
Zakaj ne bi s fotrom predebatiral prihajajočega vremena, možnost snežnih plazov v hribih in dobre smučarije – če se pa dobro spozna na stvari?
Itd.
Mnogokrat se pa enostavno dogovarjamo kam bo katera družina kdaj šla… ker si delimo nekatere vire, sem ter tja kakšen avto, prostor v garažah, itd. Pa kdo bo komu zalival rože, nadziral stanovanje ali hišo, drugemu kaj naredil na vrtu.
Tako da… ni vse neka želja po nadzoru ali kakšna bolestna navezanost. Lahko je čisto prijetno in praktično sobivanje, ki je koristno za vse (ali večino) vpletenih.[/quote]
In ti imaš 1000000 sorodnikov in vsakemu se vsak dan dogaja ameriški film, da se z mamo/očetom pogovarjaš zjutraj, ko si pri njiju in potem še zvečer? Pri mojih sorodnikih se v zadnjem času tudi ogromno dogaja, pa pri nas tudi ampak si vse to lahko povemo enkrat na teden (praviloma še bolj poredko), ko se vidimo.
Še zdaleč ni potrebe po vsakodnevnih obiskih in še klicih.
Sploh pa se tu gre po vsakodnevnem poročanju kaj je delal, kdaj, kako,….in isto je bilo pri nas, pa sem kmalu ukrepala. In žal mi je bilo, da nisem še prej. Samo, da sem jih jaz imela po 3x na dan na vratih. Plus klicali so vsaj 5x njega in še mene. Pa ne živimo skupaj. Smo v istem kraju, na svojem.
Ne, kje pa… nimam jih toliko.
Pa tudi nisem nikjer rekel, da sem tam vsak dan – zjutraj ali zvečer. Samo razlagam o čem vse lahko govorimo (skoraj) vsak dan po telefonu.
Pozabil sem pa pri naštevanju omenit še dogovore kdo bo šel po katerega otroka, kdaj in kam in kam ga bo dostavil… tudi to zahteva kupe pogovorov…