Zdaj zdaj mineva 3 leta ko so mi povedali strašno novico, da moje malo sonce ne bo nikoli zasijalo…

Morala sem se odločiti za grozno pot in mojega malčka, ki je poskakoval v trebuhu prepustiti zvezdicam, ki ga tako čuvajo, da ga lahko vsak večer vidim, ko me gleda in mi sije iz neba…

Ne mine dan ko se ne spomnim nanj…na mojega sinka…

Draga moja Nana!
Zavedaj se, da si nebu dala najlepše darilo, čeprav bi moralo biti samo tvoje – novo zvezdico, ki ti vsak večer pomaha z neba. Tako kot vsem nam tukaj naše zvezdice. In nobena od teh ne bo nikoli ugasnila, ne na nebu, ne v naših srcih.
Še ena žalostna mamica

Nana, tudi jaz čutim s tabo.
Ostanejo spomini in tople misli, ki jih poklonimo našim otročkom.
In pogled v nebo, kjer se iskrijo zvezdice.
Vsaka tako posebna in tako topla …
objem,

Nana!
Poznam tvojo bolečino in žalost,poznam tako izgubo in čutim s tabo.Res,tam gori,tam na nebu so naše zvezdice,ki nam ob jasnih večerih mežikajo z neba,ja,tu so doma naši angelčki sveta.

topel objem in veliko moči!
andreja