če ti petnajstkrat zaporedoma telefonira, da bi šel domov pa dobro veš da ima samo domotožje, se izklopi telefon, ja! a še nisi slišala, da morajo starši znati biti tudi malo trdosrčni, za otrokovo dobro. Najlažje je spokat in ga iti iskat. Vztrajat je pa malo težje.

In vsak zdrav 11letnik bi pač moral prenesti pardnevno odsotnost od doma. Če ima samo domotožje, mu razložiš da je to normalno in da naj se potrudi zdržat do konca. Basta! Taki starši, ki so vedno ob otroku in vedno naredijo stvari zanj ko jih “deca” rabi, take vzorce nadaljujejo tudi globoko v mladostniško obdobje. Potem si pa “deca” niti riti ne zna obrisat če ni mame zraven. Pa pri vsaki malo večji težavi klicari mamico, da stvari uredi zanj. Poznamo take. In ja, velikokrat so na metelkovi prav oni.

Napaka! Danes se klientela zasvojencev krepko spreminja. Prav tisti, ki se v vsaki malo drugačni situaciji ne znajo znajti ker so jih starši zavijali v vato in niso pripravljali na realno življenje, taki ki hudo trpijo, ko se soočijo s krutim realnim svetom, so tisti, ki zapadajo v zasvojenosti. Preobčutljivčki, ki jim je vse strašno naporno in življenje brez materine varnosti strašno hudo. In doma starši vijejo roke, ker ne vedo kje so ga polomili. Saj so mu vse dali. Saj so bili vedno zanj, kjerkoli in karkoli je rabil. Takih je zdaj največ med zasvojenci.

Poznam sceno od blizu.

ni res! imamo podobnega modela v familiji – tastara dva sta mu oz. mu še vse k riti znosila, prosila in podkupovala učitelje, da je sploh naredil OŠ, vedno je imel vse na razpolago, delati mu ni bilo treba, vedno sta mu dajala keš (mu ga še pa je star že krepko čez 40) in ga vozila povsod kakor si je mulcu zahotelo. kakor je žvižgal, tako sta tastara plesala!

rezime: njuna vzgoja je že od samega začetka zgrešena!!!!!!

mulce je treba že zgodaj naučit samostojnosti in odgovornosti!!!!!

Od kod pa si? Kje pa so otroci? tudi naša je v šoli v naravi, mobitele dobijo zvečer za kakšno uro, potem pa jim vzamejo stran.

Jaz bi ga šla iskat.
Letos je namrač moja hčer odšla v šolo v naravi in je tam zbolela in kaj so naredili učitelji ko so odšli z ostalimi na pohod, smučat pustili so jo samo v recepciji tam je ni nihče vprašal kako se počuti, učiteljica ji je celo rekla da si je to zmislila.
Domov pa je prišla z visoko temperaturo in vnetim ušesom!!!

če ti petnajstkrat zaporedoma telefonira, da bi šel domov pa dobro veš da ima samo domotožje, se izklopi telefon, ja! a še nisi slišala, da morajo starši znati biti tudi malo trdosrčni, za otrokovo dobro. Najlažje je spokat in ga iti iskat. Vztrajat je pa malo težje.

In vsak zdrav 11letnik bi pač moral prenesti pardnevno odsotnost od doma. Če ima samo domotožje, mu razložiš da je to normalno in da naj se potrudi zdržat do konca. Basta! Taki starši, ki so vedno ob otroku in vedno naredijo stvari zanj ko jih “deca” rabi, take vzorce nadaljujejo tudi globoko v mladostniško obdobje. Potem si pa “deca” niti riti ne zna obrisat če ni mame zraven. Pa pri vsaki malo večji težavi klicari mamico, da stvari uredi zanj. Poznamo take. In ja, velikokrat so na metelkovi prav oni.[/quote]

In kako lahko ti, pametna mama, na daljavo presodiš, da ima otrok samo domotožje in ni zares bolan, če ti reče, da je? Pa te še 15. klic ne prepriča?

Napaka! Danes se klientela zasvojencev krepko spreminja. Prav tisti, ki se v vsaki malo drugačni situaciji ne znajo znajti ker so jih starši zavijali v vato in niso pripravljali na realno življenje, taki ki hudo trpijo, ko se soočijo s krutim realnim svetom, so tisti, ki zapadajo v zasvojenosti. Preobčutljivčki, ki jim je vse strašno naporno in življenje brez materine varnosti strašno hudo. In doma starši vijejo roke, ker ne vedo kje so ga polomili. Saj so mu vse dali. Saj so bili vedno zanj, kjerkoli in karkoli je rabil. Takih je zdaj največ med zasvojenci.

Poznam sceno od blizu.[/quote]

Tudi jaz sem jo svoj čas – in opis današnjega narkomana, ki si ga podala, je v 98 % opis naše mladine. Pa kljub temu niso vsi narkomani, zato vztrajam pri svojem.

ni res! imamo podobnega modela v familiji – tastara dva sta mu oz. mu še vse k riti znosila, prosila in podkupovala učitelje, da je sploh naredil OŠ, vedno je imel vse na razpolago, delati mu ni bilo treba, vedno sta mu dajala keš (mu ga še pa je star že krepko čez 40) in ga vozila povsod kakor si je mulcu zahotelo. kakor je žvižgal, tako sta tastara plesala!

rezime: njuna vzgoja je že od samega začetka zgrešena!!!!!!

mulce je treba že zgodaj naučit samostojnosti in odgovornosti!!!!![/quote]

No, saj si lepo opisala zgrešeno vzgojo – cel kup materialnega, ljubezni in preživljanja časa z otrokom pa ne omenjaš. Ravno taki, ki se skrivajo za materialnim, imajo ponavadi slabo vest, ker se otroku ne posvečajo.

ni res! imamo podobnega modela v familiji – tastara dva sta mu oz. mu še vse k riti znosila, prosila in podkupovala učitelje, da je sploh naredil OŠ, vedno je imel vse na razpolago, delati mu ni bilo treba, vedno sta mu dajala keš (mu ga še pa je star že krepko čez 40) in ga vozila povsod kakor si je mulcu zahotelo. kakor je žvižgal, tako sta tastara plesala!

rezime: njuna vzgoja je že od samega začetka zgrešena!!!!!!

mulce je treba že zgodaj naučit samostojnosti in odgovornosti!!!!![/quote]

No, saj si lepo opisala zgrešeno vzgojo – cel kup materialnega, ljubezni in preživljanja časa z otrokom pa ne omenjaš. Ravno taki, ki se skrivajo za materialnim, imajo ponavadi slabo vest, ker se otroku ne posvečajo.[/quote]

Ne seri, no. Taki starši kot jih je opisala, dajo otroku vse, tako ukvarjanje z njim kot toliko materialnega kot jim dopuščajo finance. Vse posvetijo otroku in stoprocentno ga gredo tudi iskat na tabor takoj ko jih pokliče, da naj ga prideta iskat.

če ti petnajstkrat zaporedoma telefonira, da bi šel domov pa dobro veš da ima samo domotožje, se izklopi telefon, ja! a še nisi slišala, da morajo starši znati biti tudi malo trdosrčni, za otrokovo dobro. Najlažje je spokat in ga iti iskat. Vztrajat je pa malo težje.

In vsak zdrav 11letnik bi pač moral prenesti pardnevno odsotnost od doma. Če ima samo domotožje, mu razložiš da je to normalno in da naj se potrudi zdržat do konca. Basta! Taki starši, ki so vedno ob otroku in vedno naredijo stvari zanj ko jih “deca” rabi, take vzorce nadaljujejo tudi globoko v mladostniško obdobje. Potem si pa “deca” niti riti ne zna obrisat če ni mame zraven. Pa pri vsaki malo večji težavi klicari mamico, da stvari uredi zanj. Poznamo take. In ja, velikokrat so na metelkovi prav oni.[/quote]

In kako lahko ti, pametna mama, na daljavo presodiš, da ima otrok samo domotožje in ni zares bolan, če ti reče, da je? Pa te še 15. klic ne prepriča?[/quote]

Zato ker, nasprotno od tebe – zares PAMETNE MAME – zaupam tudi komu drugemu, recimo učiteljici, da je toliko sposobna, da ve ali je otrok zares bolan. Ampak take pametne mame kot si ti, ki ne zaupajo nikomur drugemu da bo znal presoditi kako je z otrokom, pa seveda pridirkajo takoj, ko jim otrok “zatrdi”, da je zares bolan.

kako pa je bilo v tem primeru? Očitno bolezen le ni bila tako huda, ne?:))))

Napaka! Danes se klientela zasvojencev krepko spreminja. Prav tisti, ki se v vsaki malo drugačni situaciji ne znajo znajti ker so jih starši zavijali v vato in niso pripravljali na realno življenje, taki ki hudo trpijo, ko se soočijo s krutim realnim svetom, so tisti, ki zapadajo v zasvojenosti. Preobčutljivčki, ki jim je vse strašno naporno in življenje brez materine varnosti strašno hudo. In doma starši vijejo roke, ker ne vedo kje so ga polomili. Saj so mu vse dali. Saj so bili vedno zanj, kjerkoli in karkoli je rabil. Takih je zdaj največ med zasvojenci.

Poznam sceno od blizu.[/quote]

Tudi jaz sem jo svoj čas – in opis današnjega narkomana, ki si ga podala, je v 98 % opis naše mladine. Pa kljub temu niso vsi narkomani, zato vztrajam pri svojem.[/quote]

Od kod ti pa to, da je takih 98% mladine? Tvoji najbrž že pa še od kakšne druge, ki načrtno vzgaja preobčutljive pomehkuženčke. Mojim se pa ni potrebno soočati s krutim realnim svetom, ker se znajo spopadati s problemi in so se s svetom soočili že zgodaj ne da bi bili kar naprej zavijani v vato. In verjamem, da je takih vseeno kar nekaj. Takih ki jih starši niso varovali pred vsem in vsakim in ki so jim pustili spopasti se sami z nekaterimi svojimi strahovi in problemi in niso bili vedno pri roki, da ga izvlečejo iz vsake zagate in rešujejo stvari namesto njih. Verjamem, da je takih še kar nekaj, pravzaprav močno verjamem da večina.

No, jaz otrok sploh nimam, berem pa forum. :)))) Ampak monovke seveda govorijo o tujih otrocih, ko pišejo, da so vsi pomehkuženi. :))))))))))) Vsi, samo moj ne. :))))))) Pa učiteljice so se tudi javile v tej temi, da je čedalje huje. 98 % bo torej kar realna ocena.
Seveda pa med njimi ni otrok monovk, to mi je pa jasno. :)))))

če ti petnajstkrat zaporedoma telefonira, da bi šel domov pa dobro veš da ima samo domotožje, se izklopi telefon, ja! a še nisi slišala, da morajo starši znati biti tudi malo trdosrčni, za otrokovo dobro. Najlažje je spokat in ga iti iskat. Vztrajat je pa malo težje.

[/quote]

vsak po svoje, vendar je petnajsti klic po moje znak, da je otrok v stiski: ali fizični ali psihični in to je zame čisto dovolj, da grem ponj.
ne pa da izklopim telefon.

jaz ne vem, kak lahko en starš pred svojim otrokom izklopi telefon. enostavno ne razumem in niti ne želim razumeti.

edino se mi taki otroci resnično smilijo.

izklopiti telefon…..:S

Nisem brala vsega. Mislim pa, da sem prepoznala fanta. Mu je ime na D.?
Danes sem ga vprašala, kako se počuti in je rekel, da je vse dobro in da se počuti zdrav. Enostavno je prebrodil krizo.
Tudi učiteljica je bila v dilemi, kaj storiti, da bo prav za otroka, za starše. Posvetovala se je z drugimi, pretehtala vse variante. Verjemite, da tudi njej ni bilo lahko se odločiti, kaj storiti. Mislim, da je bilo prav, da otrok ni šel takoj domov.

torej ne pametnjači, če sploh otrok nimaš. Kaj potem veš, koliko procentov je pomehkuženih.:))) Učiteljice pa niso rekle, da je klicalo kar 98%otrok! Ena je rekla, da so na koncu prišle s polovico razreda domov. Tista polovica je pa zate 98%.:)))) matematika ni ravno tvoja močna stran, bi rekla.:))))

dol mi visi, kdo je imel prav in kdo ne.
Pa ne sklepaj po svoji vzorcih, ker nismo vsi enaki.
Moje mnenje je moje mnenje in še vedno stojim za njim.

Danes je razcrkljanih, nesamostojnih in nesposobnih otrok veliko več kot kdajkoli prej.
Zanimivo velik odstotek teh je fantov.

Ločitev od staršev – za 1, 2, 3 noči je za nekatere duševni pretres, ki ga v bistvu največkrat sproži pretirano skrbna, ljubeča in zaščitniška mama.

JOj, kaj bo, če bo imel otrok pri 10-tih letih enkrat mokre nogavice – se bo sploh spomnil in jih znal preobleči?
Kaj pa če ga bo ponoči zeblo? Se bo znal pokriti? Ježeš, kaj pa če bo lačen in ne bo dobil dunajca??

Otroci so različni, ker odraščajo v različnih okoljih ob različnih starših in imajo različne gene, ampak, dajte bit normalni, no:

– če bi spremlejvalec ugotovil, da je otrok zbolel (boleče grlo, povišana telesna temperatura, glavobol ali drugi bolezenski znaki) otroku gotovo ne bi vzel mobitela, temveč bi takoj poklical starše in jih prosil, da otroka odpeljejo domov in k zdravniku

_ ker pa je povsem očitno pobček zatravmiral, ker je moral od mamice, je spremljevalec presodil, da bodo psihosomatski znaki (če jih je otrok – razen odvisnosti od telefonskega pogovora z domom – sploh kazal) hitro premagani v družbi drugih otrok.
Od staršev je verjetno spremljevalec pričakoval sodelovanje in spodbujanje otroka k samostojnosti.

Hči je šla prvič na letovanje z vrtcem pri štirih letih.
Stiskalo me je kot vrag (bodo znali poskrbeti zanjo kot znam le jaz, hehe), pa sem se prepričala, da bo vse OK, da bo uživala in sem ji dajala pogum ter spodbudo – in čez tri dni je prišla nazaj žarečih ličk.

Od takrat gre vsako leto na več taborov, zdaj je stara 14 let in poleti gre na tabor v tujino.

Zaupajte otrokom, pustite jim odrasti, spodbujajte njihovo samozavest in jih vabite, da odkrijejo svet.

Res so to vaši otroci, a svoj svet morajo najti sami – pomagajte jim, da bodo to znali storiti s krepkimi in ponosnimi koraki!