moj sin je šel v šolo v naravi in….
Če ima tako krizo je več kot očitno da ni navajen bit dlje zdoma, se pravi da je tudi za njega to podvig.
Sicer pa jaz tega fanta skoraj mal zastopim, ker sem bla tudi jaz eno tako pomehkuženo dete, ki se nisem znala kar tako vklopit in mi je bil vsak večdnevni izlet brez staršev muka. Pa ne zato ker bi me moji zavijali v vato, ampak zgolj zato, ker sem bila tak karakter. Sčasoma pol itak prerasteš to … ampak takrat je pa res najhujše, da te prisilijo za vsako ceno tam ostat. 🙁
Jaz pa ne bom tako žleht in bom rekla: kdo ve, kaj se tam dogaja. Sem bila tudi jaz v petdnevni šoli v naravi in nismo bili nobeni angelčki. Tisti, ki so bili že itak šikanirani, so bili tam še bolj.
Se spomnite lanskega primera, ko je prišlo v javnost, da so neki mulci ponoči maltretirali nekega fanta, učiteljice ni bilo pa nikjer?
Čisto možno sicer, da gre za nežnega fanta, ki pogreša mamico, ampak v petem razredu??? Prej bi rekla, da je bolezen izgovor za kaj drugega. No, ali pa pač sodim po sebi in svojih.
Saj fant menda ve, da je to šola, ne tabor ali kolonija in da je to pač treba dat skozi? Vsaj upam. Potem mora imeti (vsaj po moje) res razlog, da se tako obnaša.
In to v času, ko prenočijo že štiriletniki, petletniki.
Predvidevam, da te niso hodili takoj, ko si malo pojokcala, iskat?!:)
No, zdaj pa tako vidiš, da je kar nekaj takih, ki bi prišli po svojega sončka takoj, ko malo zajamra. In ja, šur, bodo delali na njegovi samozavesti, hehehe. Kaj bodo pa delali na samozavesti? Bluzili o njej?:) Na samozavesti se dela z dejanji in ne s klepetanjem. In dejanje, ko mamica takoj priteče po jokajočega malčka (starega 11 let), gotovo ne deluje ravno blagodejno na njegovo samozavest. Zavest, da tudi mama meni, da si popolnoma nesposoben preživeti par dni brez nje. Eh, no….
No, moja kolegica je šla tako pred časom iskat svojega otroka v tabor. Jo je parkrat klical, da hoče domov in je šla. Jo imam pravico obsojat? Nikakor. Gre za popolnoma običajnega, fejst, komunikativnega otroka, ki se v družbi neznancev ni najbolje znašel. Zakaj bi mu bilo mučno par dni, če ni potrebe?
Ampak kot pravim, to je šola, in če naj ga gre mama iskat, mora sin tudi povedati dober razlog. Možno je tudi, da se res slabo počuti. Saj zdaj je polno viroz. Sem bila danes trgovini in sem videla par smrkavih – odraslih.
Da zdaj nekaj pametujemo in se zgražamo v eno ali drugo smer – ima smisel, če ne vemo, kaj je na stvari?
Pustite otrokom, da zrastejo in odrastejo. Pa kaj vam je? Saj je menda v šoli v naravi in ne v mučilnici. Pa pejte jih iskat, pa k zdravniku jih peljite, da ne bodo sončki ubogi imeli še kakšnih posledic, ker se niste odzvale na njihovo izsiljevanje. Pa kakšne ljudi boste naredile iz njih? Ene duhovne invalide, pismo.
ja me je že iz tretjega gsma klical, da hoče domov ker me pogreša. sem rekla naj prespi, pa se jutri slišiva. hoče da pokličem učiteljico, da ji rečem da bi rad šel. sošolci so drugače res fajn otroci se dobro razumejo, učiteljica je res bolj stroga ampak tud jaz mislim da mu nič ne fali. je pa prvič čisto sam od doma. saj pravim že to mi je čudno, da mu ni nerodno pred sošolci se jokat ker se drugače še doma noče jokat, ker ga je sram…res upam, da bo jutri že pozabil da hoče domov.
Družba neznancev??? kolikor vem, gredo njegovi sošolci in njegova učiteljica. Kakšni neznanci? In zakaj bi mu bilo mučno, če ni treba? Zato, ker se toliko star otrok mora znati spopasti s svojimi frustracijami in bivanje z ZNANCI v šoli v naravi ne bi smela biti neka huda frustracija. Ravno za to gre, da današnji otroci niso več vajeni potrpeti, ne znajo čakati, če kaj hočejo, hočejo takoj, če česa nočejo, hočejo, da se takoj neha. Velja za čisto vse. Od odhoda k zobarju (vedno več je spet otrok s piškavimi zobmi, ker oni enostavno nočejo k zobozdravniku, starši pa jih seveda ne morejo in nočejo siliti) do vsega, kar je vsaj malenkost neprijetno. Ne prenašajo več nobenih neprijetnosti in ne znajo več premoščati težave.
Zakaj bi mu bilo mučno, če ni potrebe? Kako prikladen stavek. In na koncu imamo malega pomehkuženčka, nesposobnega vsakega vlaganja tudi najmanjšega truda v nekaj, česar ne mara. In kako misliš, “ni potrebe”? Šola v naravi je šola. Ni dopust in ni zafrkancija. Je šola, ki jo je treba opraviti tako, kot navadno šolo. Še malo, pa bodo ženske tukaj razkladale, zakaj siliti revčke v šolo, če jim ni do tega. Ubožci se slabo počutijo v šoli, dajmo jim pisati opravičila, jih doma crkljati in zavijati v vato. Džizs, no.
Očitno ima res stisko. Mi je pa čudno, da je zdaj prvič šel od doma. Pri nas imamo šolska počitnikovanja od vrtca naprej, vsako leto, vsaj za kake tri dni ali več in se potem lažje navadijo.
Danes naj vsekakor prespi. Jutri pa pokliči učiteljico in presodi. Meni se zdi bolje, da greš po otroka, kot da ga pustiš na cedilu.
Lahko vam kar takoj povem. Ni konkretnega razloga. Otrok samo pogreša mamo in dom in to je vse.
Sem učiteljica 20 let in vam z gotovostjo lahko povem, da je takih scenarijev vsako leto več. Nekoč je prvi ali še največ drugi dan pojokcala in malo posmrkala tu in tam kakšna deklica v 2., 3. razredu, danes jočejo fantje v 6., 7. razredu. Pa ne tu in tam. Lansko leto smo šli v Kranjsko Goro v šolo v naravi s 6. razredom. 5 fantov je jokalo in klicarilo starše kar naprej, že drugi dan so po 4 prišli, enega so pa prišli iskat 3. dan. Nekje na sredi so klicali še 4 (dva fanta in dve punci), da nimajo nič prostega časa, da je tukaj brez veze, morajo stalno nekaj početi, oni bi se pa zabavali, trije starši so prišli ponje, samo eni niso hoteli po otroka, ki je rekel, da “mora preveč početi”. Na koncu smo prišli nazaj s polovico razreda.
Jap, vsako leto je hujše in vse skupaj nima nič opraviti s kakšnim šikaniranjem, kreganjem ali boleznijo. res niso navajeni prav nič potrpeti več in se ničemur prilagoditi. Za naslednja leta sem povedala vodstvu šole, da grem kot spremljevalka samo v primeru, če mobilnih telefonov ne bodo smeli vzeti s seboj. In naj to vodstvo reši s starši, ker ponavadi so ravno starši zelo proti.
Družba neznancev??? kolikor vem, gredo njegovi sošolci in njegova učiteljica. Kakšni neznanci? In zakaj bi mu bilo mučno, če ni treba? Zato, ker se toliko star otrok mora znati spopasti s svojimi frustracijami in bivanje z ZNANCI v šoli v naravi ne bi smela biti neka huda frustracija. Ravno za to gre, da današnji otroci niso več vajeni potrpeti, ne znajo čakati, če kaj hočejo, hočejo takoj, če česa nočejo, hočejo, da se takoj neha. Velja za čisto vse. Od odhoda k zobarju (vedno več je spet otrok s piškavimi zobmi, ker oni enostavno nočejo k zobozdravniku, starši pa jih seveda ne morejo in nočejo siliti) do vsega, kar je vsaj malenkost neprijetno. Ne prenašajo več nobenih neprijetnosti in ne znajo več premoščati težave.
Zakaj bi mu bilo mučno, če ni potrebe? Kako prikladen stavek. In na koncu imamo malega pomehkuženčka, nesposobnega vsakega vlaganja tudi najmanjšega truda v nekaj, česar ne mara. In kako misliš, “ni potrebe”? Šola v naravi je šola. Ni dopust in ni zafrkancija. Je šola, ki jo je treba opraviti tako, kot navadno šolo. Še malo, pa bodo ženske tukaj razkladale, zakaj siliti revčke v šolo, če jim ni do tega. Ubožci se slabo počutijo v šoli, dajmo jim pisati opravičila, jih doma crkljati in zavijati v vato. Džizs, no.[/quote]
Beri, Frca. To, ob kar si se spotaknila, pišem v čisto drugem kontekstu.
Ja, berem. Pišeš, da je šel kolegičin sin v tabor. In? Tudi če je to bil tabor, kjer so bili sami neznanci (o čemer ne govoriš, pa tudi govora je bilo do sedaj samo o šoli v naravi, čemur nekateri tudi pravijo tabor), se zadeva torej ne navezuje na to temo. In nima zveze z njo. Ker tukaj gre za ZNANCE in za to, da je šolo v naravi POTREBNO dati skozi, kot je potrebno hoditi v šolo, ali pa vzeti tistih pet Gabrovih dni ali dati otroka v šolo, kjer bo obiskoval nek drug razred. Razumljivo?
Ah, ja. Resnično, no. Le kaj je na stvari? Kot pravi učiteljica, otroci po tekočem traku telefonarijo in odhajajo domov, ker SO PAČ NESPOSOBNI PRILAGAJATI SE novim okoliščinam in biti brez mamičinega okrilja nekaj dni. Pri 11 letih.
Ali pa učiteljici ne verjamete, da je sposobna presoditi, ali je otrok zares bolan ali ne? Kot pravi mama, s sošolci se super razumejo. Torej?
Če bi dala sinu telefon za s seboj, mu ga potem nikoli ne bi ugasnila in da me ne more priklicat. Ker sama vedno znorim, če mi mož kje zaluta in izklopi telefon, tega res ne prenesem. Zdaj, ker je fant še čisto na začetku tam, pa prvič od doma, pa še malo bolj mamičin sinko, valda ima krizo. mam takega doma, sva bila zmenjena, da me vsak večer pokliče, prvi večer je še poklical, malo posmrkal, ampak ni imel želje za domov, pač domotožje. Meni se to ne zdi nekaj hudo tragičnega, govorim za mojega, mu je pač lepo tudi doma. No, moj je potem pričel uživati tudi v šoli v naravi, se je lepo vklopil in naslednje dni pošiljal samo SMS z vsebino sem ok, ni imel časa več zame. Sem si oddahnila. Zdaj jaz po otroka kateri ima samo domotožje nikakor ne bi hodila, bi mu to lepo povedala po telefonu, da bo pač pet dni tam in naj potrpi še tri noči, potem se pa vidiva. Če bi bil pa otrok bolan, grem nemudoma ponj. Zjutraj bi pa poklicala učiteljico in se z njo pogovorila, kaj in kako in poslušala kaj mi ona svetuje ter naredila tako in tudi otroku povedala, kaj sva se z učiteljico zmenili. Ker ona je tam in vidi, kaj se res dogaja.
Pri nas so sploh prepovedali mobitele,ker veliko otrok ima domotožje in nonstop kličejo.Vedno nam dajo tel.številko kamor lahko pokličemo svoje otroke starši in točno uro od kdaj do kdaj(ponavadi vedno po večerji),če je kaj nujnega,pokliče razredničarka.[/quote]
ja, pri nas tudi, je bilo predlani grozno, ko so jokali v telefone (5. razred) in je res več kot pol staršev prišlo ponje. tako da lani ni bilo mobilnih in je bilo vsem bolje in vsi otroci so prišli nazaj veseli čeprav je učiteljica povedala, da jih je nekaj imelo prve dni krizo. ma jaz temu ne bi rekla, da pustiš otroka na cedilu če ne prideš ponj. malo pa tudi starši moramo biti trdni in celo neizprosni če je treba. Za dobro otrok.