živjo! zanima me kaj pravite na to da se partnerja ponovno najdeta in začneta znova? imela sem 6letno vezo s fantom ki je bil moj prvi v vsem(v sexu, v vezi, v zaupanju, v deljenju..). veza je seveda imela vspone in padce. le na koncu se mi je zdelo da ga več ne prenašam(zaradi nekaterih fint) in sem ga zapustila čeprav sem ga še vedno imela zelo zelo rada.najdla sem si 2.fanta ki pa bivšemu ni bil do kolen(sploh še nisem spoznala fanta ki je). seveda sem vezo prekinla.z bivšim sem imela vedno stike(prijateljske,pravzaprav kadarkoli je kateri rabil kakšno pomoč sva najprej klicala drug drudega, si delila vse nove novice. v bistvu sva vedno vedela kaj se z drugim dogaja..). tudi on si je kasneje našel “eno” s katero pa ni vzdržal več kot 3 mesece. po dobrem letu sva se začela videvat(hodla na kosila, šla na morje, sexala).ker sva bila oba za to da ni pravi čas da bi imela resno vezo sva stike prekinla. sedaj pa moj problem:jaz ga hočem nazaj! ko opazujem pare in tudi ko spoznavam nove fante vidim da to ni to in da je nama šlo super in da je on bil super.saj veste kaj pravijo včasih moraš it z nekom narazen da vidiš kaj si imel. midva sva imela zaupanje, skupne interese, okus, cilje.mislim da on čuti enako saj je tudi rekel da ne najde boljše kot sem bila jaz(in ve da je tudi ne bo imel??!!) in da me ima še vedno rad. gre le za to da vsak na momente(sedaj on) omahuje če je pametno da bi začela znova.plus da nama noben ne da opore-vsi so proti tej ideji(češ če je enkrat konec je konec za vselej). jaz pa mislim da je celo dobro za sva že hodla saj sedaj človeka poznaš, veš kaj mu ugaja, veš kakšne napake več ne smeš ponovit….. vem tudi to da ko je imel punco se mi je skoraj zmešalo-tako da tudi vem kaj je občutil on ko sem ga zapustila in imela drugega fanta. ker že vse to traja nekaj časa sem padla v depresijo in sem se komaj pobrala iz tega. sedaj pa vaše mnenje naj vstrajam saj mislim da je to to(čeprav je sedaj odvisno od njega saj ve kako čutim) ali naj poskušam živet dalje čeprav nimam pojma kako. gre za to da baje fanti težko oprostite punci če vas zapusti…hvala

Kim,

prve ljubezni nikoli ne pozabiš.

Zakaj pa ne, le kako vsi tako dobre vedo, da to ne more it? Poglejta si v oči in recita, če bi lahko še enkrat, in jaz verjamem, da vama je usojeno, da sta skupaj.

Sedaj ni več važno kaj je bilo, ampak to kar je še pred vama in ko se bosta pogovarjala se dajta predvsem o tem, kaj vaju še lepega ksupaj čaka, preteklost pa naj bo opomin, da napak ne bosta več ponovila in tako skleneta skupno pot za v naprej.

Primož

Komentar moje žene: Če se zadeve odvijajo tako, kot si napisala, potem to (re-union) prav gotovo nikamor ne pelje. Moj komentar: Z eno od mojih bivših sem imel podoben odnos skupaj, narazen, skupaj, narazen,… Kar sem se naučil je: Da sva prišla do tega, da sedaj nisva več skupaj (sva pa še vedno prijatelja), sva enostavno morala poskusiti. Najin odnos sva zato “predelala” od spredaj in zadaj, ga prežvečila, zgrizla, zgnetla, zmetala ob tla in nato kot očitno neprimernega izpljunila. Na koncu sva si pogledala v oči in rekla: Ej, saj si res najboljša ampak za koga drugega… Druga stvar pa: Če sta se imela dobro in se potem razšla, se lahko to ponovi.

Ej, saj si res najboljša ampak za koga drugega

te besede so me kar zadele. isti stavek je uporabil moj bivši na dan, ko sva naredila rez, in to popoln rez . bilo je julija pred 4 leti in takrat sem bila prisiljena začeti živeti čisto na novo. bilo mi je res zelo hudo, ampak če danes pomislim, je bilo edino prav, da mi je to takrat tako povedal. pravzaprav bi mu morala biti hvaležna.
nisva se več srečala, nekaj časa sem se še bala, da se bova kje po naključju… danes pa vem, da bi me tudi morebitno naključno srečanje ne ganilo več. najin odnos je ad acta.

Imam podobno izkušnjo. Tudi midva sva šla narazen in tudi meni je šele v tistem času postalo zares jasno, da je on edini pravi za mene. Tako kot si že sama rekla, dokler nečesa ne izgubiš, ne veš, kaj imaš.

Poskusita znova, ne bo vama žal. Nama ni. 🙂

halo. jaz tudi mislim da ima tvoja žena prav. tako si želim da se vse že enkrat konča-ali da sva srečna skupaj ali pa da zaključiva da je za vedno konec (kajti to upanje me ubija).kar se pa veže na tvojo izjavo glede “druge stvari” pa je tako, da sem jaz takrat tudi marsikaj naredila narobe za kar mi je danes tako žal in vem da bi sedaj lahko bilo boljše.da sva se razšla sem kriva predvsem jaz saj nisem vedla kako in kaj v ljubezni(bil je pač moj prvi) in vse kar je takrat dobrega naredil zame je meni bilo samoumevno, danes pa vidim da me je res imel rad(oz.ljubil) in da sva se ujela v dostih zadevah, plus da sva sedaj starejša in “bolj odrasla” zato imam upanje na srečo z njim….ali pa tudi ne??….