Živjo..kako vi vidite tole situacijo…skupaj sva 13 let. Do pred 10leti je bil super postaven, potem pa…je.je. čez dan dost zmerno, zvečer pred TV, gleda basket do 3 zjutraj, NBA in vmes je.Škatla piškotov.Pol kile pistacij.Ta mala milka, 5 banan. 6 jogurtov, sendvič.To je bilanca ex noči.On pravi, da je zvečer lačen…sicer se super razumeva, ampak meni postaja neprivlačen. Saj greva tudi športat, ampak to je premalo za to, kar poje.Pa da se razumemo, sem tiho, nikoli mu nič ne rečem.Jaz kuham ločeno-zame in zanj, ker sem vegi, včasih on je isto, včasih dodam kakega piščanca….ampak tole ponoči je pa horror. On je zmožen celo noč jest. Sex- vsak dan, al pa recimo, 4 do5x na teden, v službi ni obremenjen, pravzaprav je služba še edino, kar ga premakne.Največja groza mi je, da se čez 5 let upokoji. Takrat bo samo še jedel? Kako naj,,,kaj naj…..

Pozdravljeni,
To stanje, ki ga pri vašem partnerju opisujete, je zasvojenost-s hrano, televizijo in verjetno še čem…zelo težko verjamem, da se je to zgodilo čez noč. Zasvojenosti imajo vedno korenine v najzgodnejšem obdobju, v odrasli dobi pa nastopijo kot občutki praznine, ki jih je potrebno zapolniti s stvarmi in NE z odnosi. Z vašega pisanja čutim neko skrb zanj, čeprav na prvi pogled izgleda, kot da vas moti le izgled, da vam ni več privlačen. Je temu tako? Zanima me, koliko ste se uspela o tem pogovoriti z njim-torej o dveh stvareh: o skrbi zanj in o tem, da vam počasi postaja neprivlačen? Oboje je potrebno izgovoriti, čeprav verjamem, da to ni enostavno.
Kje ste v vsej zgodbi vi? Kaj čutite v tem odnosu? Koliko globine premorete ob njem? Koliko čustev zmorete izgovoriti? Kaj vaju veže? Zdi se mi, da se zelo osredotočate nanj in na njegove potrebe (spolnost…), kje pa ste tukaj vi? Koliko lahko izrazite vse, kar vas teži? Zmorete prepoznati, kaj vam je v redu, kje postaviti mejo…Ali meje v tem odnosu zmorete postavljati?
Zakaj vas je groza, da se čez 5 let upokoji? Saj, kot pravite ogromno je že zdaj, v tem trenutku…
Zdaj pa še nekaj besed o privlačnosti v odnosu. Res je, da je to pomembna tema. Pomembno je, da se partnerja trudita oz. da jima je pomembno, da sta eden za drugega privlačna oz. da sta eden drugemu všečna-to seveda ne pomeni zgolj telesno. Vsi vemo, da smo eden drugemu privlačni na več nivojih, telesni je le eden od njih. Nekdo nas zgolj na videz ne bi pretirano privlačil, pa nas zna nasmejati, je urejen, nas s pogledom na svet prevzame, itd. Celostna skrb zase nas dela privlačne. Če se eden od partnerjev zanemarja, je čisto na mestu občutek drugega, da mu ni več privlačen. Če sta si partnerja čustveno blizu in sta v odnosu gradila, jima o tem ne bo težko spregovoriti in eden drugemu prisluhniti. Na vas je potem odločitev, če se partner ne bo želel soočiti s svojim stanjem, s samim sabo ali boste želela ostati z njim ali ne. Ker tukaj ni le telesna privlačnost, ampak pomembnost v skrbi zase in svoje zdravje ter dobro počutje, izgled…
Po drugi strani pa je tudi vprašanje za vas: partnerji so nam največkrat ogledalo. Kje vi lahko v svojem življenju prepoznate zasvojenost, čustveno praznino, raz-vrednotenje…Če partnerja za hip postaviva stran: kje ste čustveno vi v svojem življenju? In pa nenazadnje: od kje vam je znano, da se znajdete ob človeku, ki ne zna poskrbeti zase in ob katerem vas postaja sram?
Pozornost od njega sem obrnila na vas. Edino to je prava pot razreševanja situacije, v kateri ste se znašla-mislim na tisto, kar vi lahko storite.
Vse dobro!