Mož me ima za čudno, skoraj nesramno. In predvsem tečno ter nelogično žensko, katera je paranoična za brez veze. In sedaj sledi obrazložitev.
Že nekaj let vedno bolj opažam, da mi mož laže (če drugim me ne moti, ampak vidim, da včasih tudi drugim zadeve prikroji). Včasih so bile drobne laži predvsem zakaj je zamudil na zmenek, domov, kosilo,… potem pa se je začelo prikrivanje oz prikrojevanje resnice o telefonskih pogovorih, sms – ih, kavicah, srečanjih,…. Ko sva bila skupaj je bilo službeno nujno, potem pa se je izkazalo, da je bila povsem privat zadeva s sodelavko. Se zmenimo, da gremo z družino na izlet – ga ni, ali pa zamudi, ker je v službi nujna zadeva. In to se dogaja nenehno. vedno je nekaj nujnega, da zamudi. Ko sva se pogovarjala (na mojo prošnjo, da bi izboljšala komunikacijo med nama – te namreč ni, oz je o čisto nepomembnih zadevah, kot se lahko pogovoriš tudi s sosedom ali znancem) se je čudil če že ne skoraj zgražal, da mu ne zaupam, ne verjamem,… Ja kako, če pa so ga same obljube, dejanj pa od nikoder. Saj ne rečem – si zaželim čokolado, pa jo prinese, ampak….. To ne izniči, da mi skoraj dnevno naloži cel kup svojih resnic, mi “pozabi” povedati nekaj, kar se tiče posredno tudi mene, ali pa prikroji zadeve, da izpade on najboljši ali pa ubogi, oz so drugi krivi za njegovo – recimo -neizpolnitev dogovora. Nikoli ni on sam kriv neke zadeve, pa čeprav sem mu že praktično pokazala, da je sam kriv – sam napisal sms, mail, sam dvigal kozarec – drugi so bili samo pobudniki, na kar bi brezkompromisno lahko rekel NE. Ampak –
zato ga imam jaz za neke vrste slabiča, lažnivca, egoista,… Ni prijetno, ampak … kljub prošnjam, že moledovanjem, grožnjam z odhodom se ne spremeni. In sedaj – točno danes – je spet šel preko vseh prošenj. Zopet so se njegove besede in obljube izkazale, da so res samo obljube in besede. Dejanja pa – bodo enkrat, ko mu bo mogoče. In na koncu se še čudi, da sem na računalniku ogromno časa, da se mu ne posvečam – ampak – kaj se pogovarjati z njim? Če pa ne vem kaj mi pove po resnici, kaj zamolči, kaj je bilo res – ne zaupam mu. Boli me, očitno tudi njega, ampak… spremeni se pa nič ne. Sem mu dala malo za prebrati o gradnji odnosa med partnerjema, se želela pogovoriti – nič. On smatra da imava zakon v redu, da ni nič težav oz da nikjer ni brezhibno. Sploh ne razume, da sem razočarana, neuslišana, da sem kot nek inventar zanj. Ne obstajam kot oseba, ampak sem stvar, katero primeš v roke ko ti je, ko ti ni, greš mimo.
A sem res neupravičeno razočarana nad možem? Je res tako težko nekomu ustreči, mu povedati resnico, sploh če veš, da iz dna duše sovraži laž? Kar definitivno moj mož ve, ker sem že kar nekaj prijateljstev končala, ker če smo prijatelji, ne potrebujemo laži. Laži sem imela dovolj v otroštvu, in so bolele takrat, sedaj še bolj.

Spoštovana!

Rekla bi, da so težave v vašem partnerskem odnosu z možem večplastne.

1. Gre za problem medsebojnega zaupanja. Če partner reče, da ima službene opravke, potem pa ugotovite, da je bil s sodelavko, to v vas gotovo vzbudi dvom v njegovo zvestobo. Kar se mi zdi povsem razumljivo. A sedaj obstaja vprašanje, ali gre pri njem le za izogibanje težavam, ki bi jih lahko imel, če bi vam povedal, da je šel samo nekaj urejat s sodelavko, ali pa se zares kaj dogaja med njima…
2. Kot drugo imata velike težave v komunikaciji. Kot bi vsak od vaju govoril drug jezik. Občutek imate, da vas mož sploh ne sliši, da vas ne jamlje resno in da mu ni mar za vaše občutke. A kaj, ko je spreminjanje druge osebe skorajda “misija nemogoče”… Saj veste: spremenimo lahko le sebe. A ko spremenimo sebe, se včasih spremenijo tudi naši bližnji… Za izboljšanje stika si lahko preberete knjigo 5 jezikov ljubezni – dr. Gary Chapman: http://www.zalozba-tuma.si/5_jezikov_ljubezni.html
3. In tretji problem je, da ne veste, kako moža pritegnili k sodelovanju za izboljšanje vajinega odnosa, kajti on ne vidi težav.

In sedaj, kaj lahko v tej situaciji sploh storite…

1. Moža povabite na zakonsko svetovanje. Naj se udeleži zaradi vaše želje, če sam ne čuti potrebe. Povejte mu, da ste veseli njegovih pozornosti, kot je npr. čokolada, a da bi vam pa zelo veliko pomenilo, če bi bil pripravljen nameniti nekaj svojega časa za vaju. Povejte, da razumete, da se mu to mogoče zdi “brezveze” ali odveč, pa tudi, da mu je mogoče kot moškemu to težje, a boste zato to njegovo pripravljenost toliko bolj cenili.
2. Sami se začnite ravnati po načelih iz knjige. Predlagajte obisk kina ali skupno večerjo ali plavanje. Odvisno kaj si lahko privoščita glede na finance in glede na čas. Ne vem namreč, če imata otroke. Nujno pa to storita, ko bosta imela kakšno obletnico.
3. Če ne bo nič delovalo, mu lahko iskreno poveste, da na takšen odnos, ki trenutno vlada med vama, ne pristajate in da vidite le dve možnosti, ali gresta skupaj do zakonskega svetovalca ali pa ne boste več vztrajali v zvezi. In potem zares odidite. Mogoče bo šele potem pripravljen kaj storiti. Če pa še potem ne bo, vam pa to tudi nekaj pove. Kar se tiče zakonskega svetovanja vam prilagam nekaj povezav: http://zdt.si/terapevti/seznam_centrov/, http://www.franciskani.si/fdi/skzazakoncevkrizi.htm, http://www.franciskani.si/fdi/terapija.htm, http://www.franciskani.si/fdi/povezave.htm

Kaj se pogovarjati z njim? Težko je reči, lahko sta le skupaj v tišini, lahko se pogovarjata o vama, lahko obujata spomine na vajine lepe skupne trenutke, lahko skupaj planirata kakšen izlet… bodite iskreni, poskušajte se vživeti vanj in se mu tako približati. Lahko se gresta igrico: 3 stvari, ki so mi pri tebi najbolj všeč in 3 stvari, ki mi grejo pri tebi najbolj na živce in potem skušata skleniti nek pakt, da bosta to upoštevala. Lahko gre za banalne stvari iz gospodinjstva, ali pa za kakšne manj banalne stvari. Pomembno je, da sta kolikor je možno v enakem položaju, da ne bo imel občutek, da je le on tista žrtev, od katere se stalno nekaj zahteva in pričakuje. Moški znajo biti zelo ponosna bitja in težko odstopajo od svojega, pa tudi napake zelo neradi priznavajo (saj včasih smo tudi me take…), zato je dobro, da se poslužujemo takšnih pristopov, pri katerih moški ponos ni preveč ranjen. V nasprotnem primeru se namreč vključijo obrambni mehanizmi in potem ni sodelovanja.

Prav je, da si želite izboljšati vajin odnos, da nočete dopustiti, da bi si bila kot kakšna sostanovalca, da želite, da bi bil vajin odnos bolj kvaliteten, da bi se bolje razumela, spoštovala in si zaupala. Gotovo pa to ni povsem enostavno doseči, ampak mislim, da obstaja možnost, da to uresničite. Preberite še kakšno knjigo, ki opisuje moški način razmišljanja kot npr. Moški so z marsa, ženske so z venere – dr.John Gray: http://www.emka.si/moski-so-z-marsa-zenske-so-z-venere/PR/1050722,13155.

Srečno!

Jana Metelko, dipl.soc.del.