Moj mož
Poročena sem 6 let.Imam dva otroka.Trenutno sem še na porodniški.Starejša hči pa bo šla jeseni v šolo.
Obračam se na vas,ker bi rada vaše mnenje.V zakonu namreč trpim.Mož me psihično in fizično trpinči.V njegovih očeh sem vredna le toliko,da vzgajam otroke in skrbim za gospodinjstvo.Pomoči od njega skorajda nimam.Tudi po cele dneve je večinoma odsoten.Ne stoji mi ob strani,ko je potrebno kaj urediti za otroke (zdravniki,….)Kaj prida mi denarno tudi ne stoji ob strani.Celoten njegov čas porabi v večini za službo,kolege,zabavo.Družina je vedno zadnja.Tudi otroci.Če se jim posveti na dan po pol ure je že napredek.Je zelo živčno vzkipljiv.To se sedaj pozna že tako,da ne prenese otroškega joka.Včasih tudi zelo histerično odreagira na otrokove muhice in slabo voljo.Moji interesi,druzabno zivlenje so prepovedani.Poleg dela drugače še študiram,ampak mi ob študiju,čisto nič ne stoji ob strani,kvečjemu mi ga onemogoča.Živiva v hiši pri njegovih starših,kjer tudi ni razumevanja.Tudi od njih nimam nobene pomoči,kaj šele kakšne moralne vzpodbude. Sama sem za vse.Moj moz dobesedno živi svoje živlenje,ko pa se pojavi doma,pričakuje,da bom še njega prenašala po rokah kot dojenčka in se mu totalno posvetila.Onemogoča mi tudi stike s kolegicami,ki jih sploh nimam veliko.Tudi moje sorodnike ne mara in govori zelo prosto o njih.Pred drugimi igra popolnega očeta, resnica pa je čisto druga.Psihično me močno zatira.Oblega me z neustreznimi besedami kot so (kurba,svinja debela,prasica,gnoj….itd)Fizično se me v veliki meri loteva z močnimi prijemi in zvijanjem rok,do stiskanja za vrat,tistega tepeža v pravem pomenu besede sem bila delezna le enkrat.V večini ima take prijeme kot se opisala,zraven pa vpije,sika skozi zobe,me odriva,poriva in vidi se,da mu oblast nad samim seboj popušča.Velikokrat je že stolkel in metal krožnike,telefon,kar mu je prišlo tisti trenutek pod roke.
V grožnjah mi govori,kako me bo sekal na koščke,zrezal,kako bo vse pobil mene in moje in tako dalje.Resnično ostajam brez besed…Odkrito sem mu povedala že,da ga bom zapustila in da se bom ločila od njega.Da takega trplenja ne zasluzi nihce.Še najmanj pa otroci.Včasih je reagiral tako,da je rekel naj kar izvolim oditi ( sva v hisi njegovih starsev) in naj ga rešim,njega in sebe.Po drugi strani pravi,da me ljubi,da brez mene ne more..Začel se je zmišljevati in lagati kaj vse bo povedal,če pride do ločitve na sodišču.Resnično ponizuje me povsod,tistih mirnih dni je zelo malo.Veliko je vsega,rada bi iztopila iz tega začaranega kroga.V sebi sem to že definitivno sklenila.Trenutno si iščem stanovanje.Sem v dokaj težki situaciji,saj gresta z mano dva mala otroka.Redne zaposlitve še nimam.Bojim se,ker navzven deluje čisto drug človek,le mi doma vemo,česa vsega je sposoben.Je dober govorec in vedno zna povedati in obrniti stvari sebi v prid.Kljub vsemu pa počasi ljudje zunaj le spoznavajo njegovo pravo plat osebnosti,saj se tezko zadrzuje in vcasih brez pomislekov razlaga definicijo zenske in njene naloge zanima me,koliko sem zaščitena kot mamica in ženska če odidem od njega.Bojim se,da v končni fazi ne bi vse te sluzbe verjele meni ampak njemu.Rada bi čimprej odšla in sebi in otrokom zagotovila predvsem mirno živlenje.Brez zivčnosti,vpitja,žaljenja in poniževanja.Pa še nekaj me zanima,imam namreč skrbi,recimo po ločitvi,bodo tudi njemu pripadali obiski otrok.Skrbi me,ker sam ni v stanju otrokom kaj skuhati,pripraviti.Za vse sem skrbela do sedaj sama.Rada bi bila prej prepričana,da bo otrokom nudil tisto naj osnovnejse,če jih bo imel kakšen dan.Kaj lahko storim na tem področju..Ne mislim mu otroke odtujevati ampak skrbi me zelo za njih.Kaj predlagate na vso situacijo.POzdrav in hvala za odgovor.
Anja!
Tvoji otroci in ti ste žrtve družinskega nasilja in zato upravičeni do pomoči služb, ki so pristojne in tistih, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja.
Prvi korak je tvoja ODLOČITEV, kaj boš naredila.
1. Če si pripravljena moža zapustiti, se lahko obrneš na CENTER ZA SOCIALNO DELO (CSD), kjer boš dobila osnovne informacije. CSD je tudi dolžan zaščititi otroke.
O pravnih vprašanjih lahko dobiš informacije na PRAVNO-INFORMACIJSKEM CENTRU (PIC), kjer ti svetujejo in pomagajo pri vložitvi tožbe za ločitev, dodelitev otrok, razdelitev premoženja…
Finančno pomoč ti lahko nudi CSD.
V primeru, da finančno ne bi zmogla plačevati podnajemništva in nimaš druge rešitve ali pa, če želiš okrevati po razpadlem zakonu in potrebuješ pomoč, lahko pokličeš v MATERINSKI DOM ALI ZATOČIŠČE, ki nudijo začasno rešitev stiske.
2. Če moža še nisi pripravljena zapusti ali se ne čutiš dovolj močna ti svetujem, da samo zbereš informacije o tem, kaj lahko storiš, če bi morala kdaj na hitro zapustiti moža. To bi bilo v primeru, da bi grožnje začel izvajati ali pa bi ti dobila občutek, da se to lahko zgodi. Za čas, ko bo situacija tako resna, da se boš bala zase in otroka je dobro imeti izoblikovan KRIZNI NAČRT, ki ti bo pomagal, da boš v paniki najhitreje na varnem. Dejstvo je, da se nasilje moškega nad žensko s časom stopnjuje in nikoli ne preneha kar tako. Če se nasilni moški ne vključi v proces svetovanja oziroma resocializacije nima osnovnih pogojev za to, da se spremeni.
Glede otrok in stikov z možem pa bo odločalo sodišče. To je v veliko večji meri naklonjeno materam. Pri določanju stikov imaš tudi sama možnost, da poveš o svojih strahovih, ki jih imaš v zvezi z skrbjo zanju, medtem ko bosta pri njemu.
Kljub vsemu, kar si povedala o njegovem odnosu do tebe, pa vidim, da on tvojih besed o ločitvi ne jemlje resno. Ne verjame, da si pripravljena narediti ta korak. Konec koncev vso energijo usmerja v to, da bi ti dokazal, kako nesposobna si in kako nisi vredna tega, da bi s teboj ravnal spoštljivo. Počasi te pripravlja na to, da boš začela verjeti njegovim besedam. Temu rečemo začaran krog nasilja, ki vodi samo še v hujše nasilje.
Imej se rada,
spoštuj sebe in
naredi najboljše zase in svoja dva otroka! Nepreklicno!!!
Lepo te prozdravljam. Andreja.
Sem otrok staršev s podobno težavo, le da moj oče ni izvajal nad mamo nasilja. Jo je pa za 14 let izoliral od družbe in stikov z zunanjim svetom – ni jidovolil v službo na obisk( v soboto je šla lahko v trgovino in takoj domov-to je vse). Prijateljev ali kakšnega obiska ni bilo nikoli.
Po 14 letih zakona in psihičnega maltretiranja je šla prvič na kavo izolirana in odmaknjena od sveta, kot bi vsa ta leta prespala. Pri nas v družini je bil problem -oče- alkohol- ljubosumje.
Ni bilo dneva da si kot otrok nebi žella ločitve in končno mir. Dostikrat sem obtoževala mamo, zakaj nas ni rešila tega.
Sedaj, po 25 letih, ko nisem več doma, mama si je našla službo in dela, oče ne pije več in ne zganja več neumnosti. Mama pravi, da ga je spremenilo to, ker sem rekla, da ne bom nikoli prišla domov in nikoli pripeljala svojih otrok v hišo, kjer je tak človek.
Spremenil se je in je sedaj čisto drug človek in vendar se sprašujem Ali ni mogel biti tak človek, ko sem jaz potrebovala normalno družino in normalnega očeta?
Pojdi stran, če ne zavoljo sebe, pa vsaj za voljo otrok.
Lisa
Lisa,
ne strinjam se, da tvoj oče ni bil nasilen. Nasilje ni le fizično, ampak tudi psihično! Odtegovanje osnovnih življenjskih svoboščin nekomu pa je nasilje. Psihično nasilje se mi osebno zdi večji problem kot fizično, ker ga ljudje (trpinčeni partnerji) težje prepoznavajo kot nasilje ter najdejo vedno kakšno opravičilo za partnerja, ki ga izvaja. Po več letih imajo celo občutek, da je njegovo ravnanje pravilno, volja žrtev je zlomljena, so le pobiti in depresivni, ker pravega vzroka ne poznajo. Psihičnemu nasilju se je ZELO težko upreti, zelo težko ga je prepoznati, zelo težko preprečevati, ker gre za ustaljene vzorce reagiranja, kakršne izvajalec tega nasilja ima v sebi. Gre za manipulacijo, nadvlado in nespoštovanje partnerja. Veliko žensk opravičuje psihično nasilne može npr. takole: “Saj udaril me pa ni nikoli, torej me ima rad?” ali “Če bi me pa udaril, bi ga pa takoj zapustila.” Medtem pa v njihove duše kapljajo včasih še silovitejši udarci kakor so fizični!
Andreja!
Zadeve katere si opisala in podobne so mi zelo znane.Vem da se bojiš,saj si misliš tu imamo dom pa kako bomo… Povem ti lahko da postajaš močnejša saj si iščeš stanovanje! Sigurno nisi vredna takega moža, takega dobiš na vsakem koraku. Nov začetek bo težak saj praviš da si še na porodniški,pa služba….Ampak je pa nov začetek! Poznam ženske ki so se še iz slabših situacij tako lepo uredile da jih je veselje pogledat. Ne sme ti zmanjkat moči in volje,kar si si zadala stori. Reši sebe in otroke. Ker če ne boš BOŠ TRPELA CELO ŽIVLJENJE!
Želim ti veliko sreče, moči … in oglasi se še kdaj ko to prebrodiš!
ps: mati z otroki je bolj zaščitena in ima več pravic kot si ti sploh misliš!!On lahko blebeta kolikor hoče!!!
lp Matej
Vse kar moraš sedaj narediti je to, da se odločiš. Ko boš vedela, kaj želiš storiti, je vsak korak lažji.
Hudo mi je, ko berem kaj vse moraš prestajati. Kot vidim je za reševanje zakona prepozno-ali pa ne? Sam sem zagovornik zakonske skupnosti, kar pa ne pomeni, da je na vsak način potrebno vstrajati v njem. Za zakon morata živeti OBA, ne le eden.
Sašo
Draga Anja
Že samo branje tvojega članka mi zledeni kri po žilah, kako je šele tebi in tvojim otrokom!?!
ZAPUSTITI MORAŠ TAKO NIZKOTNEGA ČLOVEKA IN TO TAKOJ.
Najteže je narediti prvi korak, potem gre lažje.
Najprej si pripravi načrt – vsak dan boš bližje rešitve – potem pa akcijo!!
Ne čakaj da v tebi sproži občutek manjvrednosti, ne dovoli, da tvoji otroci žalostno zrejo v tvoje oči…
Bodi pogumna.
LenaMojca je pisal/pisala:
>
> Obrni se na svoje strarše in jih poprosi za pomoč. Čimprej se
> reši pekla, drugače boš ostala v njem ti in tvoji ljubljeni
> otroci. Če ne misliš nase, pomisli vsaj na njih!
> Hitro se odloči, če boš odlašala boš ostala tam kjer si!
>
> Veliko poguma in dobre volje – Mojca