Pozdravljeni, vsi sodelujoci na forumu,
rada bi slisala se vase mnenje.

Kar nekaj casa sva se z mozem trudila spoceti otroka, in sedaj sem koncno noseca, zdaj ze v 6. mesecu. Zelo sem vesela in vznemirjena, in ko dojencek brca, sem najsrecnejsi clovek na svetu..
Ampak moje veselje kali vzdusje doma, ki si ga ne znam prav razlagati.. Prej, ko nisem mogla zanositi, je bilo vzdusje doma prav morece, moz je bil zamorjen in nesrecen. Morda sem prav zato mislila, da bo zelo vesel, ko bo koncno uspelo. Sedaj pa ne vidim nobenega pravega vzemirjenja in veselja, edino to, da se mu je “odvalil kamen” od srca, se pravi olajsanje, ne pa sreca..

Poleg tega mu sploh ni do spolnosti, ce se ze lotiva (pa se to poredko), potem dam jaz pobudo. Ne vem, ali mu sedaj, ko sem noseca, fizicno nisem vec tako vsec, ali kaj (ceprav pazim, da se ne bi prevec zredila in skrbim tudi za kozo).

V glavnem, ne vem kaj naj naredim, da se bo tudi on bolj veselil otrocicka (saj pravi da se, ampak tega ne pokaze – ceprav po mojem nima nobenih problemov s kazanjem custev) in da bo med nama spet ok.. Rada bi res uzivala v pricakovanju, kar ne bi smelo biti problem, glede na to, da nimam vecjih tezav v nosecnosti (nobenih slabosti ali slabega pocutja, le malenkosti, ki pa mi ne bi smele skaliti veselja.)

Vesela bom vseh mnenj o tem, kaj se dogaja in kaj naj naredim, pa vsem v naprej hvala!!

Vroc poletni pozdrav, Deja

Draga moja Deja,

v nosećčnosti se zagotovo veliko spremeni, ali ženska ali pa moški. Moški pa morajo vedeti, da se ženska lahko spremeni in morajo to tudi sprejeti, drugače je problem, če pa analiziram tovj problem, bi pa lahko rekel, da si je oddahnil, ampak lahko se je v njemu nabralo kar veliko morečega vzdušja, ki ga sedaj ne zna spremeniti v veselje, ker se ga je na nek način navadil, torej rabita obilo pogovora. Drugo, lahko zaradi problemov z zanositvijo misli, da bi lahko bilo še kaj narobe in se boji pokazati ta strah in zato raje nič ne reče, tudi to je možnost in tudi za to bi se morala pogovoriti, kaj ga muči.
Naprej, zakaj si ne želi sexa, morad se tudi tukaj boji, da bi bilo kaj narobe, če bi??? Zopet pogovor in prebrati kakšno sporočilo na ginekologiji ali pa na starših, pa mož naj tudi prisustvuje, poiskusita vse početi skupaj.

Kot sem rekel, to stanje je lahko posledica, vajinega truda po zanositvi in čaka, da bo vse ksupaj minilo, vendar dlje ko bo zadrževal v sebi, težje bo sprejel dejstvo, da je vse del njegovega življenja in ne glede na to kaj se bo zgodilo, sprejeti bo moral.
In kot sem rekel, če si dovolj močna, potrudi se in mu pomagaj, pomaga pa predvsem samo potrpežljivost in čimveč pogovora.
Včasih pa zna biti tudi to problem, da si ne želi več ženske ker se spremeni, značajsko , čustveno in telesno, ampak kako naj bi mi to vedeli.

Povprašaj ga in se pogovori, to predlagam že petič, torej bo nekaj na tem.

veliko sreče

Primož

Če ima vsaj malo srca se bo vse spremenilo, če ne prej, ko jo ali ga zagledal.
Lisa, tebi pa čestitke..

Ljudje smo pač različni in ne kažemo veselja ali čustev na enak način. Tudi sama nosečnost ga gotovo ne vznemirja a enak način kakor tebe in to mu moraš dopustiti. Tudi kasneje se očetje močno razlikujejo – eni so “super očki”, ki so stalno z otroci in počenjajo neumnosti (na teh forumih sem zasledil ža mame, ki se pritožujejo nad takimi partnerji) – drugi pač “ne znajo” tako dobro z mularijo. Pa kaj zato! Ne sekiraj moža, vsak ima svoje kvalitete, ki pridejo na dan, ko je to potrebno. Kar se pa spolnosti tiče: daj mu malo pavze. Dostikrat je delanje otroka, ko ne gre zlahka, pravi stres za oba partnerja in doživel sem, ko so partnerji ob omembi sexa kar zavijali z očmi (češ, malo počitka prosim). Lahko, da še vedno ni preklopil v glavi iz seksa za razplod na sex za zabavo in užitek. Zna se zgoditi, da se bo po porodu situacija obrnila, tebi se ne bo dalo, kar bo pri njem spodbujalo željo. Ti pa pazi, da ne boš postala 100% mati, kar se mnogim zgodi – ponavadi je rojstvo mejnik v spolnem življenju staršev.

Moški rojevanje in vzgojo otrok sprejemamo precej drugače kot ženske. Srečni smo ob trenutku ko ženska zanosi potem pa ne več tako kot je srečna ženska. Vendar med samo vzgojo otrok moški doživlja izjemne male radosti, ko opazuje njihovo rast. Mislim, da so njegova čustva ob teh radostih precej močnejša od ženskih.

Pozdravljena!
Sama sem rabila tri leta, da sem zanosila. Ko sem sem bila najsrečnejša na svetu. Mislila sem da bo mož skakal od veselja pa nič. Takšno obnašnje me je šokiralo včasih sem celo mislila, da si otroka sploh ne želi v resnici, saj zmeraj ko sem prišla s pregleda in sem prinsela slikice in vse ostalo ga to ni ekstra zanimalo. Dostikrat sva se zaradi tega tudi skregala. Ko pa sem rodila je postal drug človek. Povedal mi je da ga je bilo strah zame in za otroka, da bi se lahko kaj zakompiliciralo in bi otroka izgubila(rizična nosečnost) ter da zato ni hotel kazati čustev in se otroka veseliti. Veliko kolegic je reklo da so imele občutek da si očetje sploh ne želijo ne vem kako hudo otroka. Pa se je povsod potem po rojstvu spremenilo. Veš ženske od začetka čutimo otroka moški pa ne. In mogoče zato ne morejo kazati podobnih čustev kot me. Pa se večinoma vsi na koncu unesejo in se za svojega otročička še večkrat pretirano bojijo! Ne skrbi ko boš rodila bo postal čisto drugačen in bo otroka ter tebe naravnost oboževal. In vso srečo ti želim!
lp bunka

Najprej čestitke!!

Veš, morda pa kot večina bodočih mamic tudi ti kar naprej govoriš o otroku, kdaj je brcnil, itd. Morda se premalo zanimaš za moža, kako mu gre v službi, itd. Premisli.

V vsakem primeru tudi jaz svetujem pogovor.