moj dojenček…
Zelo mi je žal. Ob tvoji zgodbi so mi privrele solze. Neizmerno težko je, če se moraš posloviti od otročička. Tudi moja Tinkara se je rodila doma, v 27. tednu. Odtekla mi je voda, ko je prišel zdravnik, je bila že rojena. Ni več živela. V porodnišnici sem jo držala v naročju in jokala. Globoko te razumem, kako se počutiš. Zelo boli. Toliko zakajev se pojavlja, pa ni nobenega odgovora. Nobena tolažba ni dovolj dobra. Pomagajo le sočutne besede. In solze, s katerimi počasi izpiramo največjo bolečino. Vedno te bomo razumele.
Topel objem, Katina