Moj brat
Spoštovani!
Rada bi pomagala mojemu bratu, pa ne vem kako.
Star je 25 let, lani uspešno diplomiral, bil dvakrat v dveh letih v tujini na praksi v laboratorijih…
Problem je ta, da že kaki dve leti, nekje od njegove diplome depresiven. Pravi, da ga stiska v prsih, da ga daje tesnoba.Kar se mu vidi. Nima sploh volje, nič. Naj povem,da nima trenutno resne punce.
Mislim,da ga skrbi, kaj bo zdaj, če bo dobil službo itd. Mislim,da ga tudi tare to,da bo moral prevzeti turizem.Namreč starša imata družinsko podjetje, ki je že kar nekaj generacij in nekdo bo moral to nadaljevat.
Sestri sta poročeni in v službah, jaz sem najmlajša in končujem faks in delam v enem podjetju in ne želim delat več z ljudmi. Že od malih nog smo vsi otroci pomagali staršema doma med vikendi in je to tudi zelo stresno. Jaz več nimam želje. Morda čez nekaj let spet. Zdaj imam na vesti faks in diplomo in delo. Sem obremenjena. Brat tudi. Vsem se zdi samoumevno,da bo on prevzel to delo.
Je že bil pri zdravniku, kolikor vem,…niso nič našli.Sedaj se je naročil pri psihiatru in ga spet to skrbi, kako bo na to gledal delodajalec, ko bo videl, da je bil pri psihiatru. Jemal je tudi neke antidepresive. Ne vem, katere.
Sploh nima volje do ničesar več. Včasih je full sportal, pa se družil..zdaj samo občasno. Midva se velik pogovarjava. Velik mu dam za brat knjig na to temo ipd. Pomagam mu s pogovorom..kot neka psihologinja.Želim,da da strah in vse,kar ga muči iz sebe, da napiše na list in začne reševat probleme. Ker vse izhaja iz nas. Želim,da začne delat na sebi in ne to,kar želijo drugi. Želim,da si upa!
SaJ ne vem, če sem razumljivo napisala..ker sem sama zmedena..toliko stvari je…
Kako mu naj pomagam????
lp,nadja
