Imam 2 leti starega sina. Že nekaj časa opažam, da je “destruktiven. No ja, ni tako hudo. Primer: zajtrk: kakav in buhtelj. Se naje, vtakne roko v skodelico kakava, lepo popacka, z drugo roko zmečka in po tleh razmeče buhtelj. Ali: stisne celo v trdo kuhano jajce (pirh) in ga razmeče. Seže z roko na krožnik in zmečka kos torte. Še kaj bi se našlo.

Je kaj na stvari ali ima pač obdobje?

Lucy,

dveletniki so tako zelo vedoželjni, aktivni, radovedni, da morajo takoj vse preveriti, preizkusiti. Seveda se nam (ki smo vse to že spoznali in poznamo posledice različnih akcij, če npr. sedajle mislim na vse tisto, čemur rečemo hrana) zdijo takšne akcije nerazumljive ali včasih celo nemoralne. Saj tudi vam odzvanja v glavi: “S hrano se pa tako ne dela!”
Zagotovo to pravilo (ki je seveda povsem sprejemljivo, pošteno in primerno) po malem in počasi spoznava in ponotranja tudi vaš fant. Toda ob tem se mora boriti še z mnogimi drugimi impulzi, ki ga še pogosto premagajo, kot npr.:
– kaj je to, kakšno je, kaj se zgodi, če …
– nadzorovanje moči (vaš fant še seveda ne nadzoruje svoje moči – zato tudi muco stisne, da postane huda in zapiha vanj)
in ugodnostmi:
– prijetno je stiskati, namakati, trgati, delati kroglico, neslišno pada na tla, v kakavu se raztopi…

Vse to sodi v normalni razvoj in učenje za kasnejše življenje. Skratka vaš fant si nabira dragocene življenjske izkušnje ob tem.

Drugo vprašanje pa je ali mu to na ta način oz. koliko dovoliti.
Na hrano (kruh) smo ljudje zelo občutljivi. In mislim, da je tako tudi prav. Toda to mora vaš fant šele spoznati in osvojiti. Saj on še ja ničesar ne ve o svetovnih (pa tudi domačih) problemih pomanjkanja in s tem povezanih stisk.

Pomagajte mu, da bo počasi spoznaval, da nam je hrana zelo pomembna, da je ne uničujemo pač pa odložimo, ko nam je dovolj. Dobro bi bilo, da mu ponudite manjše kose hrane (pol ali četrt buhteljna). Ko poje in želi več naj vas prosi (oz. vam to pove). tudi kakava mu nalijte toliko kot menite, da ga bo spil za začetek in mu ga dolivajte po potrebi.
Ob hranjenju mu lahko tudi poveste, kaj boste storili z ostanki (in to tudi napravite): tole bova dala ptičkom v parku, sosedovemu kužku ali pujsom (če ste na deželi). Naj vam pomaga pri pospravljanju in shranjevanju ostankov v npr. Vrečo za hranjenje živali. Lahko živali mogoče hrani tudi sam? Otroci so zelo občutljivi in zagotovo bo vaš fant z veseljem in ponosom hranil lačne ptičke, sosedovo ali svojo muco ipd.

Brez skrbi, vaš fant je samo zelo radoveden in tako je tudi prav. Nerodno je le, da trenutno preizkuša hrano.

Če zelo rad npr. oblikuje, stiska, preoblikuje različne materiale mu naredite preprosto testo (dodajte barvo, da bo bolj zabavno), uporabite glino, plastelin ali včasih kar blato za igro, zabavo in nujno pridobivanje izkušenj torej učenje.

Pri hrani pa mu pomagajte kot sem napisala (manjši kosi, malo tekočine naenkrat) ali pa s prijaznim vendar odločnim sporočilom, da nekega ravnanja s hrano ne dovolite.

Veliko užitkov ob spoznavanju vsega novega in tudi pravil kaj s čim lahko in kaj naj ne počnemo. Tudi oblikovanje odnosa do okolja je del učenja, ki teče hkrati, ko stvari spoznavamo, zato naj vam ne bo težko kakšne stvari zmanjšati, za določen čas odnesti z otrokovega dosega ali ne dovoliti. Seveda (kar se pri vas sicer ne bojim) vendar želim napisati, nikoli na silo.

Dobro je narediti to, kar ste vi. Ko ste opazili neko vedenje, ki se vam ne zdi ravno primerno ste začeli o tem razmišljati in iskati primerne ideje, da ga preprečite.

Lep pozdrav

Francka

Hvala gospa Francka, količino hrane itak že sedaj dodajamo in kakava le za prst, bomo pa prakticirali in ostanke nosili pričkom ali račkam.

še enkrat hvala in vse dobro.