mobiteli
Meni so čisto všeč. Dosti varneje se počutim, če vem, da lahko vedno pokličem koga od mojih, če zamujajo in me ne skrbi po nepotrebnem. Zelo uporaben je na potovanju, da ni potrebno hoditi v razne recepcije ali na pošto, ko moraš kaj sporočiti domov.Tudi če koga pokličeš v službo, je precej enostavneje, ker ti ni potrebno čakati, da te prevežejo in željeno osebo poiščejo. Skratka, mislim da ima precej prednosti.
Čisto drugo vprašanje pa je kultura telefoniranja. Nekater se na ves glas derejo v trgovinah, na ulici, v avtobusu…Zadnjič sem videla mlad par v restavraciji, sedela sta za isto mizo in vneto debatirala vsak v svoj mobitel.Kaj, je to zmenek ali kaj? Posebni biseri so vozniki, ki komaj obvladajo vozilo, ker imajo polne roke dela z mobitelom. A to je že druga tema…
Dosti bolj mino smo živeli ,in brez vsakih stresov .Postajamo kar nemirni če ga nimamo s seboj . Tudi tempo življenja se je spremenil .Postali smo njegovi odvisniki.
Mobitel uporabljam že cir. 10-11 let .Namreč imam tako službo ,edino ko grem spat ga isklopim .
Je edina stvar ,kjer se moški pohvalimo “kdo ima manjšega in bolj uporabnega ”
Lep pozdrav
Vivendi
Mobiteli so koristni le če jih znaš uporabljati. Jaz ga imam v službi zmeraj pri sebi, ko pridem domov, ga tudi pod razno ne nosim sabo v trgovino ali pa v kako restavracijo. Kot da ljudje ne morejo eno uro brez njega, ali pa cel dan, pa otroci ga nosijo, vsak svojega. Zdaj ga lahko še v vojsko nosiš, pa domov klicarijo, pred tem je imelo to nek srž, ko si dve uri čakal v vrsti, da si potem 5 minut govoril z domačimi.
Drugače ima pa Mobitel itak že milijon uporabnikov, Simobil bolj revščina, Western Wireless pa načrtuje neki “break thru” in popuste v svojem omrežju. V bistvu hočem povedati, da na nek način onesnažujemo prostor z radijskimi valovi, kar na človeka ne deluje blagodejno, prej kaki glavobol ali migreno.
Strinjam se s tem, da ga je treba uporabljat s pametjo in kulturo, ampak to tako ali tako velja za večino stvari, ki jih človek “izumlja”.
Sam ga imam že zelo dolgo, še ko so bili nerodne velike škatle, kot kak radio, ker mi je prišparal veliko časa in živcev (včasih pa ti ravno to vzame, priznam.)
Mobitela ne uporabljam za nepotrebno čvekanje, ker ni ne zdrav, ne poceni, je pa vse bolj uporaben. Nestrpno že pričakujem, da bodo spustili cene tistim modelom, s katerimi lahko upravljaš tudi e-mail, ker bo to zelo razširilo njegove možnosti uporabe. Zdi se mi, da je ta wap, bolj kot ne, brca v temo.
Ko bom z njim plačal parkirnino, vstopnino ali preprosto poravnal račun v trgovini, bo to komaj tisto pravo. Tudi infra povezava ali “modrozoba” tehnika, sta zelo zanimivi, saj lahko recimo iz računalnika v trenutku poskaš neko datoteko, ki te pač zanima, in jo neseš kamor jo pač rabiš.
A dokler bo vse našteto tam okoli 200.000 sit, mislim, da jih ne bo prav veliko to uporabljalo. Vendar, mislim, da ne bo treba ravno dolgo na to čakat.
Všeč mi je, predvsem zaradi dela.z njim v žepu grem lahlo tudi ven-vedno sem dosegljiva.Meni je čisto vseeno kakšen model je,da le funkcionira.Ne maram pa,da greš z znanko na kavo in potem loviš trenutke za pogovor med zvonenji gsm.
Najbolj pa mi je grdo,ko vidim sedemletne mulčke, ki se šopirijo z mobitelom za pasom.
Mobitel uporabljam v službi, privatno pa le za kakšen nujen klic, če npr. zamujam, spremenim prvotni plan, ali kaj podobnega. V javne lokale, kino, trgovine, ga ne nosim. Zdi se mi, da s tem obremenjujem sebe in druge ljudi.
Stirnjam se pa z Živo, da je zelo prikladen, da odrineš kakšne skrbi, če nekoga ni domov, da je super imeti ga na dopustu….
O, Robert!
A to mi ti stalno dopoveduješ, aja……, onesnaževanje pa to?!?! (Napisano blondinke lažje in bolje razumemo, ker si lahko večkrat počasi preberemo…. 🙂
Saj se kar strinjam, le tega, da bi bila midva brez mobitelov si res ne predstavljam…. 🙁 —> kaj pa ti?
p.s.1.)
Ko Vklop v misli šine ti,
le en pregovor še preostane ti:
kdor z malim zadovoljen ni,
velikega vreden ni….
p.s.2.)
Ah, malo ti tečnarim, sorry.
LP!
Priznam, da sem kar odvisna od njega.
Če ga slučajno pozabim doma (kar se zgodi zelo zelo redko), sem čisto izgubljena.
Še sploh se počutim varno, če sem kje na poti. Za vsak slučaj, če se kaj zgodi, če sem pozna ali podobno.
Odkar pa sem pred kratkim dobila novega, sem “zaljubljena” vanj.
No, malo zares, malo za šalo.
Predstavljam si to bolj težko oz. bi bilo težko. Na začetku je bilo kar malo boleče, vroča ušesa pa to. Imam občutek, da mi je to pustilo posledice, saj veš Vklop in podobno. 🙂 )
Malo se hecam, ampak je res, ne vem koliko ljudi se zaveda, da radijsko valovanje, če je zadosti močno, vpliva na kromosome. Poklicna deformacija.
LP
Nataška! Tako hudo pa spet ni, no. Kaj pa mesidži? Tako fletno jih je pisati, še lepše pa dobivati…
PS: Ti lahko zaupam eno fletno zgodbo na to temo. No, bilo je približno takole…sredi noči, zazvoni…ponavadi me zbudi le naš džukec, ki laja ali pa cvili, kadar ga kaj muči…tokrat pa ne…GSM. Dobila sem mail z naslednjo vsebino:”Ti si moja nočna mora!” ?! Tisti hip nisem vedela, kaj za hudiča… me nekdo zaje…pa zjutraj spet…Nočna mora je tlačila mene še podnevi, pa vprašanje kdo za vraga me tako s fula ali obožuje ali pa ne mara…Epilog cele story je bil, da si je moja najstniška deklica sposodila moj GSM in “tista nočna mora” je bil njen nesojeni fant…
Lep dan še naprej in veliko GSM sporočil ti želi
Angel
Meni se zdi, da so mi po vsem tistem najinem gretju ušesa zrastla še za nekaj cm :-))). Na, zdaj imaš pa svojo Z(m)ajčico, hihihi…………
(Pa to ni moja profesionalna deformacija, nisem FBI ali CIA…. 🙂
Ampak so bili tisti nočni (po 5sit/min in na 220V – zaradi švoh baterij) maratonski pogovorčki nepozabni, neponovljivi…(!?!?)
Asociacija dneva: Krim & …so, so U think U can tell………..(RTI)
p.s.
Pridi………na zabavo………..