Pozdravljeni !
Prosim za nasvet v zvezi z reševanjem mobinga v službi. Gre za sodelavko, ki je po naravi zelo konfliktna osebnost, vsi vidimo da samo išče načine in priložnosti za konflikt. Do sedaj sem se izogibala tako, da sem čim manj časa bila v njeni bližini, nisem se ozirala na njene komentarje in neumnosti, enostavno sem ignorirla njene poskuse za kreg.
Velikokrat sme bila priča kako se mi za hrbtom smeji pa nisem nasedla in se začela kregati ali razpravljati, velikokrat sem bila priča kako na zelo zvit in podel način drugim rpodaja informacije tipa: ja, bi bilo treba nekaj narediti pa očitno nekdo v naši firmi ne najde časa za to, saj vemo kdo bi moral to narediti pa ni bilo nič iz tega, ipd. Vse sem enostavno odmislila in tudi izolirala se od konflikta, nakar danes doživim naslednje: včeraj je naša šefinja povedala kakšen je načrt za danes (ker nje pač danes ne bo). Danes zjutraj sem eni sodelavki povedala oziroma prenesla informacije tako, kot mi je šefinja včeraj povedala. No, na moje besede ta naša konflikta sodealvka pove, da to ne more biti res, da se jaz lažem. Seveda tega ni povedala meni direktno, sem pa jaz bila v drugem prostoru in sem to slišala. V tistem trenutku sem enostavno obstala tiho in sama nisem vedela kaj narediti. Seveda me to zelo moti in mislim, da bi bilo prav da nekaj ukrenem. Eno je, ko nekdo napeljuje na nekaj, drugo je, ko na glas in v pričo drugih, me obtožuje laži, meče slabo luč name in definitivno spodkopava in mojo integriteto in mojo osebnost.

Premišljujem kaj bi bilo najbolj pametno ukreniti, ali naj napišem dopis glavnemu direktorju ali ne? Hecno je, ko se človek mora ukvarjati s takšnimi neumnostmi….še bolj neumno je, da ji dovolim, da še naprej počne to kar počne.

Hvala za nasvet / nasvete.

Pozdravljeni,

pa začniva malce drugače. Z vprašanjem: Kaj vas zadržuje, da ne greste do nje in v pričo vseh prisotnih poveste, da imate dovolj njenega obnašanja, njenega namigovanja. Da vidite, slišite stvari, ki jih govori o vas, in ste jih do sedaj ignorirali, sedaj imate pa tega dovolj in če ne bo nehala boste ukrepali naprej? Strah? Strah pred čim? To je pomembno izvedeti, česa vas je strah, ker boste potem lažje naredili ta korak. Ko strah odkrijete, se najprej sami s seboj pogovoriti o tem strahu. Kaj najhujšega se vam lahko zgodi, če se odkrito, suvereno a spoštljivo postavite zase? Pomagate si lahko tudi tako, da si v mislih predstavljate, kako bo vse skupaj izgledalo, seveda na način, da vi obdržite svojo moč. Vizualizirajte si, odigrajte prizor. Predstavljajte si več njenih možnih odzivov. Ampak zavedajte se, da ni pomembno, kako bo odreagirala ona. Pomembni ste vi. Vi in vaše sporočilo, da imate tega dovolj. Dobro je imeti tudi podporo drugih, če je ta le možna. Vedno nam je lažje, če vemo, da nas še kdo podpira.
Moje opazovanje življenja ljudi me je prepričalo, da skoraj vsi v življenju slej ko prej naletimo na situacijo, ki nam je zoprna in odveč, tako kot sedaj ta vaša vam, ampak jo potrebujemo, da se postavimo zase. Da pokažemo življenju, da se cenimo. Vsak dobi pa dobi tako preizkušnjo na malce drugačen način.
Srečno!
Mateja Debeljak

Pozdravljeni!

Hvala za odgovor. Se strinjam z vsem kar ste napisali.

Vendar gledam na vse skupaj tudi iz druge perspektive. Ta ženska je enostavno takšna, danes se spravi name, čez en teden na drugega sodelavca, čez dva tedna na tretjega itn. Ne gre samo zame, gre za to, da je takšna in se to dogaja kar nekaj lasa, nadrejeni vedo in ničesar ne ukrenejo. Zato se sama sprašujem kaj ukreniti / ne ukreniti, ker zadeva ne bo rešena. Takšna je in so že bile situcije, ko sem se postavila zase, potem sem nekaj časa imela mir, nakar se je vse skupaj ponovilo. Torej, kaj je prava rešitev oziroma kaj bo sploh delovalo? Nadrejeni se ne zanimajo in zato ona dela kar hoče, še naprej. Nadrejeni so bili opozorjeni na njeno obnašanje.

Res gre za neprijetno situacijo, do sedaj je vedno govorila zavito v celofan tako, da nisem mogla rečt, da so bili komentarji namenjeni direktno meni. Saje veste, ko nekdo tko na splošno nekaj govori in vmes omeni nekaj kar seveda vi sami veste da leti na vas, drugi pa tega ne morejo potrditi. Seveda, nekdo ki bi rad naredil konflikt pa nima poguma povedat komu kaj v obraz. Sedaj pa se je prvič dogodilo, da je rekla konkretno: da jaz lažem, in spet ne meni neposredno. Priznam, da sem bila zatečena in tudi v šoku. Sedaj pa sem odločna da moram nekaj ukreniti zato iščem ustrezno rešitev, takšno, ki bo pila vodo.

O.K. v redu. Ali so glede te gospe tudi vaši sodelavci in sodelavke enakega mnenja, da je konfliktna, da se neprimerno obnaša in vse ostalo kar opisujete? Na vašem mestu bi se naprej pozanimala, kaj si oni mislijo o njej, kaj si želijo v zvezi z njo in kaj so pripravljeni storiti. Večja moč je vedno v množini. Seveda pa lahko tudi sami zahtevate od nadrejenih, da je njeno obnašanje nedopustno in da želite, da “končno” nekaj storijo. Poveste, da vas žali in da je na njih, da to preprečijo. So pa to komplicirane zadeve. In se ne ve, kako bodo odreagirali. Lahko se znajdete v poziciji hlapca Jerneja, ko je imel prav in je iskal svojo pravico, a jo ni dobil. Lahko pa vam uspe. Ne vem, premalo poznam točno kakšno je vzdušje v vašem podjetju, kako delujejo vaši nadrejeni. Težko vam svetujem. Čutim vam, da ste pripravljeni za akcijo in da si jo želite speljati. Če boste prijazni, boste izhajali iz sebe iz svojih občutij, potreb, in če boste vztrajni, se zna dogoditi, da vam uspe. Je pa tako kot sem vam rekla, poskusite delovati v skupini, če se le da. Seveda imate pa vedno tudi možnost vložitve zasebne tožbe na sodišče, če vas nekdo obrekuje. Kako je pa glede tega, če vas delodajalec ne zaščiti pri takem obnašanju vaše sodelavke, čeprav ve zanj, bi vam pa svetovala, da se obrnete na inšpektorat za delo oz. na kakšen pravni forum.

Upam, da se bo zadeva dobro končala.

Lep pozdrav,

Mateja Debeljak

Ravno zato ker ne bi rada bila hlapec Jernej, išče rešitve oziroma nasvete. Nad menoj je ena šefinja, potem je glavni šef oziroma direktor. Šefinja se izgovarja, da je direktorja opozorila na njeno obnašanja in to, da je konfliktna, da pa direktor nič ne ukrene oziroma ignorira njenja opozorila.

Drugi sodelavci so že na glas povedali, da je obupna, je pa tako: nobeden se noče izpostavljat. Saj veste, to je kroničen problem slovenske družbe. Vsi so pogumni ko nobeden ne vidi in sliši, za hrbtom o nekomu govoriti ni problem, ko pa je treba na glas povedat tistim, ki naj bi to slišali, nikjer nobenega.

Mene zanima kako naj jaz sebe zaščitim oziroma potegnem ven iz tega zosa, jaz želim imeti svoj mir. Premišljujem, da napišem pisno opozorilo v katerem bom samo navedla kaj se je že zgodilo, da do sedaj nisem ukrepala, da se zadeve očitno stopnjujejo in v primeru nadaljnjih težav, se bom pač obrnila na uradne organe. Mogoče dosežem, da jo premestijo ali kaj pd. Meni nobeden ne more ničesar očitati zato se ne potrebujem bati negativnih posledic zame. Tudi, če se zadeve obrnejo proti meni, se mi ni treba bati. Lahko me potem drugi opravljajo ali kaj pd., če se ne umiri pa potem lahko naredim ukrepe tudi prek organov.

To, da želim ukrepati drži. Veste, delam, vse druge pustim pri miru, nobenega ne obrekujem, ne iščem napak pri nobenemu, če lahko pomagam – pomagam. Na koncu pa se je ena lenoba, ki samo išče načine za izogibanje delu spravila name. In tega pač ne želim več dopuščati. Če bo že feedback takšen, da se želijo mene znebiti potem je boljše da se postrgam čimprej. V nasprotnem bom kar naprej v stresu in strahu….

Odlično gospa. Super, da boste ukrepali in da ste pripravljeni na več možnih izidov. To kar imate v mislih, se mi zdi zelo v redu, da napišete vodstvu, kaj vse se je že dogodilo. Čimbolj objektivno, našteti dejstva, opisati dogodke. Ja v redu. Vas podpiram. Držim pesti za vas. Prav je, da ste vztrajni in govorite svojo resnico.

Srečno.

Mateja Debeljak