Zivjo!

Vem, da je bilo o tem ze precej napisanega na forumu, a ker se prej s tem problemom nisem ubadala, pac nisem bila tako zelo pozorna.
Moj problem je sledec: nas malcek (9 tednov je star) ze ene dva tedna obcutno pogosteje je kot sicer. Vem, da so obdobja, ko vec je, toda zadnje tri dni, obdobja med hranjenjem zelo znizuje. Prej je jedel na dve do tri ure, raje na tri, potem natanko na dve, zdaj pa na manj kot eno uro.

No, in potem je danes vse dopoldne in popoldne noro jokal, bil je cisto tisti jok iz hude lakote. Zdaj se sprasujem, a morda moje mleko ni vec hranljivo. Je morda to kaj povezano tudi s tem, da sem prejsnji vikend ze dobila menstruacijo (ja, na zalost ze!!!) in je zato mleko drugacno, morda manj hranljivo.

In kako zgleda, ko zacnes izgubljati mleko?

Jaz ga sicer pridno pristavljam, vem, da je to najboljsi nacin, tudi dojke imam polne, a vseeno me je strah, da kakovost mleka ni taksna kot vedno. Aja, pa se: ko sem mu popoldne dala vsa obupana Aptamil, je koncno mirno zaspal in drnjohal celih 5 ur.

Pojma, nimam, kaj se dogaja…

Veste ve?

Draga Zdenka, gotovo ga imaš dovolj – če otroka pristavljaš, ko zajoka, je to najboljše, kar lahko delaš. dojke niso rezervarji, zato nikar skrbeti, če niso polne kot kamen. Mleko se proizvaja sproti. To, da otrok zdaj nekaj dni “zahteva” več, pomeni, da več potrebuje. Mleko je, brez skrbi, dovolj hranljivo. Triurni razmaki niso pravilo, pravzaprav so si jih izmislili medicinci, da bi preprečili pretirano debelost pri otrocih, ki niso dojeni – če otrok pije nadomestek, mora biti med obroki 3 ure odmora. Pri dojenih otrocih ni tako, dojenje poteka na zahtevo – sama sem se na začetku velikokrat počutila kot futr mašina, krava mlekarica, dojila se, na eno uro, dve, pa spet na eno… skorajda se nisva “ločila”, hi,hi… Nikar ne podleži “nasvetom”, da se mora otrok naučiti reda, 9 tednov starega otroka s tem, da ga boš pristavila, ko bo hotel, ne boš razvadila. Dojenje tudi ni le hranjenje, pač pa se otrok crklja, je tolažba, morda se počuti v stiski, morda potrebuje občutek varnosti (mmm, ni ga boljšega kot vonj maminih dojk).
Zdenka, ti že delaš prav, menstruacija ne naredi mleka nič manj hranljivega, morda mu malce spremeni okus, ne pa hranljivosti, otrok je morda v fazi rasti. Še velikokrat bo spremenil urnik hranljenja, najbolje zanj in zate je, da se mu prilagodiš. Če je do zdaj lepo napredoval – kar so ti verjeno potrdili na pregledu pri 4 tednih – vama je dojenje steklo. Da bo teklo še naprej, je potrebno malce fleksibilnosti s tvoje strani in to,da mu pač ponudiš dojko, ko jo hoče. Nikar pa ga ne pusti jokati, če je lačen bo zagrabil in pil, če ni, se bo na dojki pomiril (in bo mir pri hiši).
Lepo dojenje še naprej
Tinkara

Draga Tinkara!

Zares si me lepo potolazila, zato ti ful, ful hvala.
Mislim, da je res v obdobju rasti, se bolj pa ti dajem prav v tem, da se moram pac prilagoditi malcku.

In koliko je star tvoj pikec ali pikica? Aja, pa se to: se je tebi morda kdaj zgodilo, da je po hranjenju in podiranju kupcka, kljub temu, da je bil ful zadovoljen in se je smejal celo pol ure ali uro skupaj, kar na lepem padel v jok, malce pojokal, nato pa zaspal. Takrat, ko joka, mu namrec ne pomaga cisto nobena tolazba: najbolje je, da zaspi sam od sebe!

Sprasujem te zato, ker si tako pozitivno naravnana in polna lepih, pozitivnih nasvetov.

Milijonkrat hvala in vse dobro tebi in tvoji druzinici!

Zdenka

Draga Zdenka,
Tinkara ti je že napisala bistvo. Vesela sem, da se trudiš in kljub vsem težavam poskušaš vse za svojega otroka.

Pa, da po vrsti odgovorim na tvoja vprašanja:

1. Dojenčki jokajo, kadar kaj potrebujejo ali jih morda kaj moti. Ni nujno, da je vzrok za jok samo lakota, lahko ga moti prehrupna okolica, preveč stimulacije (v tem času dojenčki začnejo živo in z zanimanjem spremljati odgajanje v svoji okolici), izrast zobkov, črvičenje in nenazadnje otrok tudi čuti, da je mamica pod stresom. In pomembno je vedeti tudi, da se naši dojenčki ne dojijo samo za hranjenje, saj je dojenje tudi način kontakta med materjo in otrokom, zadovolji tudi potrebo po varnosti, sesanju, bližini,…

2. Prihod menstruacije je pogosto vzrok za težave pri dojenju. Med ovulacijo in menstruacijo prihaja v ženskem telesu do hormonskih sprememb. Količina hormonov dejansko (a k sreči le) kratkoročno vpliva na dojenje v dnevih okoli ovulacije in tik pred začetkom menstruacije in prve dni. Zaradi hormonov se spremeni okus mleka (kar nekaterim dojenčkom tudi ne ustreza) in
bradavice so občutljivejše (neugodni občutki za mater). Menstruacija dolgoročno nima velike povezave s količino mleka. Konec koncev – ko se otrok v tistih dneh na dojkah krega, se posledično tudi manj doji – manša je ponudba in povpraševanje. Mleko je vedno pravšnje za vašega otroka in ne more biti premalo hranljivo. Vaše telo se je devet mesecev pripravljalo na dojenje, delalo zaloge maščobe za ta namen, zato kvaliteta mleka
ne more biti slaba, razen če je bila mati resno podhranjena že pred nosečnostjo in med njo.

3. Mleka ni mogoče izgubiti, če otroka dojite. Razen v redkih primerih (hud psihični stres) mati mleka ne more izgubiti kar čez noč, pa še takrat se v dnevu ali dveh povrne (izguba je samo začasna). Mnoge mamice menijo, tudi zaradi napačnega sugeriranja okolice, z vprašanji kot “ti, a imaš še dovolj mleka?”, da jim s časom mleka pričenja primanjkovati, še posebej, če dojenček, ki hitro raste nenadoma poveča frekvenco in dolžino podojev. Navali mleka, izcejanje in trde dojke so značilne le za prve mesece po porodu, ko ponudba – popraševanje še ni dobro vzpostavljeno. Ko pa mati in otrok postaneta dobro uigran doječi par, pri postanejo mehke in mleko ne uhaja več, kar pa ne pomeni, da kar naenkrat nimamo več dovolj mleka za svojega malčka. Dojke niso rezervoar za mleko, to kar čutimo v njih je t.i. prednje mleko, ki dojenčka odžeja, t.i. zadnje mleko pa je tisto, ki se tvori s sprotnim sesanjem in je tisto, ki ima “smetano” in ki dojenčka nasiti. Pri večjih dojenčkih torej trdota in polnost dojk niso več merilo za količino mleka.

Če dojenčka pristavite k prsim vsakič kot on želi, bodo prsi pogosteje stimulirane in kmalu začnejo “proizvajati” več mleka.

Draga Zdenka, s pogostejšim pristavljanjem delaš popolnoma pravilno. Starši težko presodimo, koliko mleka dobi dojenček, saj dojke nimajo vidnih mer, pa naj si jih številne mamice še tako želijo. Večina dojenčkov v nekaj mesecih vzpostavi utečen ritem hranjenja, vendar so redki tisti dojenčki, ki vse mesece jedo točno po urniku, npr. na 3 ure. Kako torej vemo, da naš dojenček dobi dovolj mleka?
– prvo pravilo je to, da ne gledamo na uro in dojke ponudimo otroku vsakič, ko zajoka
– štejemo polulane in pokakane plenice (kar gre noter, mora tudi ven)
– otrok vidno pridobiva na teži in raste
– otrok se doji pogosto
– dojenček ima zdrav videz, ima napeto kožo in zdravo barvo, postaja bolj zalit in raste v dolžino, veča se mu obseg glavice, je živahen in dejaven

Povprečno se dojenček doji dvajset do trideset minut, vsake dve do tri ure v dnevu. Večina otrok preko noči kmalu podaljša interval med podoji tudi na štiri do pet ur. Pomembno je pravilo: večkrat se dojenček doji – več mleka bo mati proizvedla. Idealno bi bilo torej, da mati, ki želi vzpostaviti relaktacijo dojenčka pristavi k dojkam vsaj vsaki dve do tri ure uri in ga doji vsaj tako dolgo (dvajset do trideset minut), seveda če je dojenček voljan. Tudi dojenje samo za ugodje in uteho dojenčka ima pri tem veliko vlogo, saj se z vsako kapljico mleka, ki ga dojenček popije, veča zaloga mleka v materinih dojkah. Mati, ki želi vzpostaviti relaktacijo naj ima tako dojenčka čimveč ob sebi – podnevi in ponoči in naj mu vedno najprej ponudi svoje prsi, šele nato stekleničko. Mati naj veliko počiva, se pravilno in dobro
prehranjuje in naj popije dovolj tekočin.

Če otrok ni voljan za tako pogoste in dolge pogoje, mora mati stimulirati proizvodnjo mleka s črpanjem. Črpanje mleka s črpalko ali z rokami je naučena vrlina in žal mnogo mater prekmalu obupa, ker z črpanjem na začetku iztisnejo le manjše količine mleka.

Za spodbujanje količine mleka in za lažji iztis mleka se pri nas predpisujejo zdravila Tametil in Syntocinon. Vendar sama zdravila BREZ kombinacije povečanja števila in trajanja podojev ali z iztiskanjem mleka niso učinkovita ampak samo začasno dvignejo oz. olajšajo iztis mleka. Nekaterim materam pomagajo tudi razni pripravki in čaji na osnovi zeliščnih zdravil.

Enačba je enostavna: VEČKRAT IN POGOSTEJE SE OTROK DOJI – VEČ MLEKA MATI PROIZVEDE! Pri tem je pomembno za mater tudi to, da ne misli vedno samo na količino mleka, ki jo lahko proizvaja ampak se poskusi osredotočiti na to, da se ob dojenju/iztiskanju čimbolj sprosti, da postane dojenje ali iztiskanje mleka srečen in sproščen čas.

Kadar imata mamica in otrok težave pri dojenju, naj mamica poskusi:
– otroku ponudi dojke namesto dude – med dojenji
– izbere čas za podoj, ko otrok ni prehudo lačen ali preveč zaspan
– najde prijeten, topel, miren in varen kotiček, stran od motenj in hrupa okolice
– otroka veliko crklja, mu nudi veliko kontakta kožo na kožo
– poskuša z dojenjem, ko otrok spi
– doji v kadi, napolnjeni s toplo vodo, kjer sta oba sproščena v toplem okolju
– mati naj poskrbi, da je čas dojenja poseben čas bližine in pozornosti, namenjene izključno otroku
– mati naj otroku vedno najprej ponudi dojke, šele nato stekleničko. Ko postane dremav in blizu sitosti, naj mu spet
ponudi dojke.

Mnogo otrok potrebuje sesanje za ugodje. Nekateri otroci lahko zadostijo tej potrebi samo z sesanjem po steklenički, zato je dobro, da jim namesto stekleničke ponudimo iztisnjeno ali adaptirano mleko z žličko, kapalko ali skodelico.

Če mati uporablja stekleničko je dobro, da vseeno stisne otroka k sebi na golo kožo, kot da se doji pri prsih, da se otrok navadi temu položaju. Po nekaj požirkih mleka iz stekleničke naj mati poskuša otroku ponuditi svoje dojke.

Čas in prostor za poskušanje ponovnega dojenja:
– ko dojenček ni preveč lačen ali zaspan
– ko je dojenček spi in je spočit
– med hojo, z lahnim zibanjem
– v kadi, napolnjeni s toplo vodo
– v tihi, mračni sobi, brez zunanjega hrupa
– med zibanjem v gugalnem stolu
– z prijetno in ne preglasno glasbo v ozadju

Povečanje dotikanja:
– ponudite otroku veliko kontakta koža na kožo
– posvetite več časa za cartanje in zibanje otroka
– uporabljajte sling ali kakšen drug nosilec za otroka, tako da je z vami v nenehnem bližnjem kontaktu
– plešite skupaj nežno in počasi
– kopajte se skupaj
– spite skupaj

Na prsih:
– Prepričajte se, da je otrok pristavljen pravilno. Boleče bradavice so znak nepravilnega pristavljanja.
– Iztisnite malo mleka na prsno bradavico in areolo, da spodbudite dojenčka k pristavitvi.
– Pogovarjajte se z otrokom med dojenjem. Dojenček morda ne bo razumel besed, ki mu jih govorite toda čutil in slišal bo ton vašega glasu, ki ga bo pomiril. Če se dobro doji, mu čestitajte in mu povejte, kako veseli ste, da vama gre dobro.
– Naj vam bo dojenje kar najbolj prijetno opravilo, tako da bo dojenček asociiral dojenje s prijetnimi občutji. Če dojenček začne sitnariti ga poskusite prej pomiriti, preden mu spet ponudite prsi. Če še vedno odklanja prsi, mu dajte nekaj svojega iztisnjenega ali adaptiranega mleka po žlički ali s kapalko in poskusite s podojem malce kasneje.
– Bodite potrpežljivi. Za dojenčka in za mater je sprememba v prehranjevanju lahko zelo stresna.

Draga Zdenka, vidiš, podobno sem že napisala mamici Maji nekaj više na forumu. Držim pesti tudi zate in tvojega dojenčka, da vama bo uspelo prebroditi težave. Če imaš še kakšna vprašanja, pa prosim, pokliči katero od svetovalk za dojenje.

Karmen Mlinar, svetovalka za dojenje pri La Leche League International, slovenskih skupinah za podporo in pomoč pri dojenju, tel. 01/8312727 ali 041/731696

p.s. dojenček dobro čuti stres in nervoznost matere, morda ravno zato dojenje ne steče dobro in je ravno zato uspel popiti Aptamil in od utrujenosti zaspati. Če je dojenček zdrav, vztrajaj z dojenjem, če mu že ponudiš stekleničko, mu jo ponudi le po končanem podoju.

Moj pikec je zdaj že kar velik gusar, kmalu bo praznoval 3. RD. Dojila sva se do njegovega 21. meseca, kljub temu, da nisem imela na začetku ravno “bajne” izglede – rodila sem namreč s carskim rezom, micenega pa videla šele 10 ur po porodu. 4 dni je šlo bolj tako, ker pač nisem obvladala tehnike, potem pa so mi dejali, da ga bodo priklopili na infuzijo (je toliko izgubil), če se ne bo kmalu poredil – naslednji dan sva se samo dojil (ko je odprl usta, zajamral, hop!, že je bila joška noter). In glej v enem dnevu se je zredil za 110 g, potem pa je šlo samo navzgor, v mesecu dni za 1.5 kg itd. Imela sva krizice, ki sva jih premagal z vročo kopeljo (seveda mojo) in priklapljanjem, ko je hotel. Okolica je bila kdaj zelo pametna, sploh, ko je bil starejši od enega leta – “a misliš še v šolo hodit ga dojit?” Pa sem malo karakter, da me boli briga, kaj drugi pravijo, malo pa sem se naučila odrezavih odgovorov (ki sem jih pobrala v knjigi Ksenje Šoster Olmer Dojenje in materinstvo iz srca – priporočam): “Bo imel pa vsaj toplo malico…”

Zdenka, drži se in naj ti bodo dnevi s pikcem nasmejani… Dojenje je ena najbolj intimnih in čustveni izkušenj, ki jih ženska lahko doživi…
T.