MLADOST-najlepši čas?

Pozdravljeni!
Zanima me ali se včasih kdo zaloti, da razmišlja o tem, da njegova/njena maldost mineva in da bo kmalu minila..Da bo kmalu čas, da se dokončno “zresni” in ustvari družino…Je komu žal, ko se ozre nazaj v preteklost in se zaveda, da ni dovolj užival v svoji mladosti?
Sama se včasih vprašam katere stvari bom čez par let obžalovala.Zato me zanima ali ste zadovoljni , ko se ozrete nazaj, kaj vse ste doživeli, česa se boste spominjali še dolgo…
Pa še to:ima morda kdo take izkušnje, da je bil v najstniških letih malo preveč “živahen”(droge, kažin in pizdarije s policijo…), pa se je potem z leti umiril, zresnil?
Hvala za odgovore.Pa uživajte.Vsak trenutek je dragocen!
LP
tanci

Mladost -res najlepši čas. sicer sem še vedno mlad, samo najlepša leta pa po moje mimo. S tem mislim tista študentska. Pizdarij s policijo nisem imel, droge… dlje od travce nikoli, pa še ta ne prav pogosto, bile so pa druge stvari, za katerimi mi bo vedno žal. Žal da so mimo in ne da so se dogajale. Ne bi veliko spreminjal, ker se mi zdi, da sem v ravno pravi meri združil faks in uživancijo. Edino za kako leto bi še podaljšal, če bi se dalo… sicer je pa pač tako, enkrat je pač treba začet delat… :))

Vse enkrat mine…….tako pač je. Nočem niti o tem razmišljati. Mislim pa, da če si preživel lepa mladostniška leta in da imaš nato ob sebi dobrega življenskega sopotnika, da ni nekega groznega žalovanja za mladostjo. Jaz osebno žalujem za tistimi najstniškimi leti, ko je na prvem mestu “laufanje” okrog, vse drugo ni važno – brezskrbno življenje. Ko je enkrat služba je vse drugače pol pa ni važno ali si star 19 ali 25. Naekrat moraš odrasti. Čez nekaj let se bomo o pretekli mladosti lahko pogovarjali na forumu “srednja leta – najlepša leta”……..kaj pravite pa saj ni tako slabo…….

LP

Jest sm še študent in se ravnam po pravilu: “Zdaj so tisti dobri stari časi, katerih se bom spominjal čez 30 let.” 🙂 Ne morem rečt, da je študentsko življenje brezskrbno, se pa globoko zavedam, da se mi zelo godi. Kljub temu, da sem že čez 20, pa v sebi še vedno ostajam otrok, in ko mi to kdo reče, vzamem kot kompliment, sicer pa zase menim da sem že malo bolj odrasel otrok – bolj odgovoren za stvari, ki jih počnem. In nekaj takega nameravam tudi ostati.

Prov luštno mi je! 🙂

Lp, Princ

Bok društvo!

Full dobra tema! Klanjam se Tanci!
No kaj naj rečem, jaz pa se držim pravila kar si zajebu si zajebu, haha!
In kaj hočem s tem povedati!? Ja tisti kar si počel v življenju do sedaj si pač počel, nikdar ti ne sme biti žal za to kar si kar si storil, razen seveda, če si res neki hudo zajebal, ampak takrat, ne jokaj za nazaj, ampak poskušaj rešiti nasatalo situacijo, samopomilovanje škodi!
Mladost je res najlepša, ampak društvo, ostanite mladi po srcu in vedno vam bo lepo, ne razmišljajte, ala: Zdej se pa staram, hahah! Je rekel en moj prjatu, zakaj pr hudiču praznujem in se veselim za rojstni dan, če sem pa spet eno leto starejši.
Hahahaha! Razmišljanje je dobro al pa tudi ne, umetnost je namreč dočakat starost, ampak če je srce mlado, je tudi um dober, telo bomo pa že navadl!
Pa da ne bomo kdaj pel – danes stara sva in siva, pozna se težko breme let ….

Mejte se!

Meli, ti mi pa kej piš, jaz nimam časa, ti bom pa že odpisal obljubim! Cmok!

Razmišljal sem že, o tem ja. Me pa vse skupaj ne skrbi preveč, ker kažem v povprečju dost manj let, kot jih imam v resnici. Ravno pred kratkim sem dobil komentar (vzamem ga kot kompliment) – “na katero sr. šolo pa hodiš?” Hehe, sem pa ravno diplomiral :))) Po moje je najbolj važno, kakšno samopodobo ima človek, kako se počuti, kako skrbi zase. Nekateri moji znanci, sošolci so pravi “couch – potatoes” . Zavaljeni, samo se pritožujejo, kako je življenje zafu…, ker bo kermu mater je…, itd.

Hja, glede resnjenja – nikoli ne bom toliko resen, da ne bi bil vsaj malo nor in otročji :))) To moraš varovat v sebi, da nisi non-stop v tistih okvirjih, češ, kaj bodo drugi rekli, in kaj je sprejemljivo… To je meni kr en protistresni mehanizem 🙂 Tako da se še sedaj dobim z družbo in včasih naredimo kaj hecnega.

V svojemu življenju bi spremenil eno stvar, če bi jo lahko. Samo zadnje čase ugotavljam, da je bila tudi ta stvar za nekaj koristna. Me je vsaj privedlo do nekaterih spoznanj o sebi in drugih, ki jih sicer ne bi poznal, če se mi to ne bi zgodilo.

Malo se mi pa le toži po študentskemu življenju. Bi še kake 2 leti bil tako.

Živahen sem še vedno, problemov s policijo na srečo nisem imel nikoli, razen sodnika za prekrške – CPP :)). Droge no thanx

Carpe diem,

Moram reči, da nisem več ravno najstnica. In ko se spomnim na tista leta, mi ni nič žal, da so minila. Bila so sicer čudovita ampak včasih sem bila tako čustveno zbegana, tako negotova, da sem prav trpela.
Sedaj , ko sem malo starejša, sem veliko bolj srečna in zadovoljna kot sem bila tedaj.

Najlepše je TRETJE življensko obdobje!

Otroštvo je (lahko) res lepo, osnovna naloga otrok je da se igrajo, da uživajo, vendar hkrati tudi, da se intenzivno učijo, relativno zgodaj vstajajo, poslušajo tečne prfokse, preživljajo razne stiske in travme. Se pravi lepo, ampak tudi naporno in včasih hudo.

Zrela leta so tista, ko delamo, skrbimo za svoje otroke, itd…, se pravi da se pehamo za materialne stvari, kar je nujno, če hočemo preživet otroke, se posvečamo otrokom, pravzaprav imamo največ sreče in užitka prav v crtlanju otrok, ustvarjalnem delu, pa tudi sexu, le da nam ponavadi kronično zmanjkuje časa.

Tretje življensko obdobje je obdobje, ko smo običajno solidno situirani, ne hodimo več v službo, na veliko uživamo skupaj z vnuki, predvsem pa se lahko posvečamo tistim aktivnostim in hobijem, v katerih v resnici uživamo. Znamo uživati tudi v jesenskem soncu, zimskem vetru itd… Res je, da nas počasi zapušča zdravje, vendar tako in tako moramo med 80 in 100. letom umreti in dati prostor našim zanamcem.

Problem pa je, ker je starost zadnjih 100 let v naši družbi in drugih družbah po svetu TABU. O njej se ne govori, če se pa govori, se govori samo o tegobah, vsi bi radi dolgo živeli, nobeden pa ne bi rad bi star, če gremo obiskat nekoga na smrtni postelji nam je nerodno itd…

Se popolnoma strinjam s tabo. to si pa tako lepo napisal. Imaš prav. Zelo malo se govori o starosti, če pa že pa vsak pomisli na starost kot bolezen. Upam, da bom dočakala 3. življensko obdobje. Želim si ga.

Sploh se ne strinjam da je tretje življenjsko obdobje najlepše obdobje v življenju. Najbolj brezskrbno mogoče, vse drugo je pa bolj bogo…
Jaz se s starostjo sploh ne ukvarjam in ne razmišljam nanjo. Trudim se zdaj in tukaj živet tako kot mi ustreza… kdo mi pa zagotavlja da bom tisto tretje obdobje sploh dočakal? Sploh pri teh pogojih za “penzijo”. Ko se bom upokojil bom star nekje blizu 70 let. Pa uživaj takrat če lahko. Ne smeš tega, ne smeš onega, hidravljika več ne dela, v glavnem meni se to obdobje ne zdi nič kaj lepo in nekaj kar bi komaj čakal.

Se čisto strinjam, tudi sam si nič kaj preveč ne želim tega obdobja. Kaj ti pomaga, če si mlad po srcu in duši, če pa te telo več ne uboga tako, kot bi želel, no razen če si kot Leon Štukelj :))

lp,

Tako in tako ne moremo izbirati koliko smo stari. Najprej smo mladi, potem pa vedno starejši. Torej je vsa debata o tem, kdaj je bolje, pravzaprav odveč, bolj pomembno se je potruditi, da kolikorkoli si že star, da živiš nekak skladno s svojimi leti in skušaš odnesti od življenja čimveč. Česa? Tistega, za kar sam misliš, ali pa se sam odločiš, da je pomembno.

Tanci!

Vsak življenski čas ima svoje lepote. Bili smo “friki”, a pri drogah, lajdrah in policiji smo znali zategniti “ročno”. Bolj hvalili smo se, kot vse drugo. Sam imam žal grenko izkušnjo, moja brata sta na heroinu, pa na metadonu, pa spet……
Treba je imeti nekaj, čemur rečem Prava mera.
Pa sem doštudiral, pa imam rad svoje delo, pa naravo in vse, kar je stran od vsega šita, ki ljudem samo čas in živce krade. Vidim, da v forumu vsi debatirajo le o penziji. Sam je ne priznavam, ker je ne bo, namen imam delati še, ko bom star 70 let. Rekla boš, kaj pa lahko delaš tako “star”. To sploh ni nobena starost, če znaš živeti. Lahko si gorski vodnik, turistični vodič, oskrbnik koče, tajnik društva, bilo kaj, le da živiš polno in zdravo. Bomo pa tole mladost še izkoristili, to pa! Ali

Ja Tanci, mladost je definitivno najlepši čas. In najlepše pri tem je, da ni absolutno določljiva. Poglej..jaz recimo izgledam kar nekaj let starejši kot sem v resnici, pa se prav nič ne sekiram. V miru furam faks, hodim s kolegi okrog, se ukvarjam s športom..in to je to. Da bi gledal nazaj in se spraševal kaj sem naredil prav in kaj ne..za to je vendarle še prezgodaj. Sicer pa je v zgodnji mladosti, najstniških in študentskih letih najlepše ravno to, da odkrvaš življenje.dobivaš vedno nove izkušnje,..ki so včasih boleče. Tukaj je naloga staršev, da vskočijo in te usmerjajo po pravi poti.

Da je mladost najlepsi cas je poeticno romantiziranje, ki nima veze z resnicnostjo, kakor se lahko tudi prepricamo na tem forumu! V mladosti imas najvec tezav sam s sabo in drugimi, si negotov, vsaka opazka te spravi s tira, hrepenis po priljubljenosti in le pocasi spoznavas, kaj je v resnici pomembno.

Najlepsi cas se prihaja! Zakaj bi karkoli obzalovali, da je zdaj vsega konec?! Saj to bi bilo noro, to bi bila odlocitev, da ne zivimo vec.

Pa tudi sami lahko kaj storimo, da ostanemo cimdlje mladostnega videza, zdravi, vitalni, okretnih misli. Jaz kazem precej let manj kot jih imam (nekateri celo mislijo, da sem se mladoletna), v ponos pa mi je mama, ki jih kaze najmanj 15 manj. Upam, da bom tudi jaz sla po tej poti! 🙂

Pa se nekaj – nicesar ne obzalujem. Do zdaj sem iz vsega, tudi iz hudega potegnila ogromno dobrega. Ostajam optimist, to je moja zivljenjska naravnanost. (Morda pa tudi najucinkovitejsa krema za kozo?) 🙂

Ja Irena..to že drži vendar..Poglej, na vsak način se strinjam, das se mlademu človeku dogaja veliko stvari..ki jih ne razume..eli pa jih interpretira drugače, po svoje..Vendar pa je po moje ravno to čar mladosti. Probleme sam s sabo..no ja..zase lahko rečem, da sem se z lastno identiteto hitro pobotal..hehe. In bi bil zelo zadovoljen..da bi moja mladost kar trajala in trajala..Čeprav z generacijami, ki so nekaj let za mano, več ne najdem skupnega jezika..baje se jim zdi moj način razmišljanja zastarel, nazadnjaški…Patetika srednjih let naj še kar počaka.