Mladoletnica
Spoštovani.
17letna hči. Alkohol,tableti,droga,tatvine. Odvisnost zanika. Grozi s samomorom,beži od doma,zdaj se zateka v krizni center za mlade. Vizija-stanovanjska skupnost. Domov ne bo več šla,raje stori samomor. Peljali jo na EKI. Tam,da ni za hospitalizacijo,napotitev v krizni center.
Kakšne možnosti imam kot mama? Csd jo podpira. Jaz pa vem,da je odvisnost,pristala bo na cesti.
Nimam kaj iskati vzrokov. Bili smo normalna družina. Navzdol je šlo,ko je šla v gimnazijo.
Imam možnost za prisilno zdravljenje hčere? Kakšno,kako hitro?
Pri nas jo čaka DOM. Ljubezen,brat,prihodnost. Ne morem in ne smem je izpustiti. Moja punčka je. Hočem ji pomagati. Z begi,z grožnjami s samomorom,s krajami,s tem,da sploh noče več komunicirati pa nam je vzela vse orožje
Csd-upoštevati voljo otroka. Punca ne ve,predaleč je,da jo bodo vrgli tudi iz stanovanjske skupnosti,samo dlje bodo rabili,da bodo ugotovili,da krade,laže. Ne ve,da jo bodo izključili tudi iz šole. Ne ve,noče slišati,čeprav je nadpovprečno inteligentna.
Vedno je bila posebna. Drugačna. Psihiatrične diagnoze nima. Priznava eksperimentiranje. Ne pa odvisnosti. Kaj pa je to drugega,če doma krade denar,alkohol,vse vrste tablet,če je vsaka njena beseda laž.
Ne obsojam. Pomagati želim. Rešiti otroka. Pred propadom.
Hvala za hitre in konkretne odgovore.
Blanka
Spoštovana Blanka,
Verjamem, da vam je težko. Mama ste in kot mama želite pomagati hčeri.
Dokler je bila majhna punčka, vam je sledila, ko je šla v gimnazijo, je šlo, kot pravite, vse navzdol.
Hči zdaj odklanja vašo pomoč, z vami ne želi več komunicirati. To je za vas, verjamem, zelo hud udarec. Kaj lahko storite?
Razmišljate o prisilni hospitalizaciji. Ukrep prisilnega zdravljenja včasih izreče sodišče, ko gre za kaznivo dejanje, ki je povezano z odvisnostjo storilca. Do te točke verjetno ni prišlo. Prav tako lahko bolnika brez njegove privolitve hospitalizirajo v psihiatrični bolnišnici le, kadar ogroža svoje zdravje in življenje, ali zdravje in življenje drugih, ali pa si povzroča večjo škodo.
Tudi na nobeno drugo »prostovoljno« zdravljenje (terapevtske skupnosti, komune…) ga ne morete prisiliti. Nikjer v takih programih ne bi bil sprejet nekdo, ki na sprejem (vsaj deloma) ne pristane.
V našem programu zdravljenja imamo kar nekaj izkušenj z odvisnostjo. Žal mora odvisnik sam priti do tega, da je odvisnik, in si priznati, da pomoč potrebuje. Žal je odvisnika nemogoče prisiliti v abstinenco. Tudi če bi bil prisilno nekje vključen, bi verjetno potem, ko bi bil »zunaj« ponovno užival drogo. Zasvojenec mora nekako doseči »dno« (bodisi izključitev iz šole, zavrnitev prijateljev….), ko se odloči, da tako ne želi več živeti in sprejme zdravljenje zasvojenosti.
Verjamem, da vam moj odgovor ni všeč. In želim si, da bi imela boljše sporočilo za vas.
Vsekakor je dobro sodelovati in obvestiti CSD (če nimajo vseh informacij), sodelovati s stanovanjsko skupnostjo, s šolo. Morda bi se vendarle našel skupen dogovor (šola, CSD, starši…) o zdravljenju odvisnosti v neki terapevtski skupnosti. Vendar je tu potrebno tudi strinjanje hčere.
Težko si predstavljam, kaj doživljate starši zasvojenih. Obstajajo skupine za starše in svojce zasvojenih, tam lahko dobite nekaj odgovorov in podporo drugih staršev, ki imajo iste ali podobne iskušnje. To vam toplo priporočam, saj lahko s tem poskrbite vsaj zase.
Vse dobro, Andreja Lindič
Zavod Pelikan Karitas
051 339 725