Pozdravljene mlade mamice!

Razmišljam, kako nam je lepo z našimi malimi sončki. In kako smo pravzaprav lahko le njim lahko hvaležni, da postajamo dobri starši in boljši ljudje. Ja presenetljivo, česa te lahko nauči mali človek. Sprva tako ali tako ne veš nič, nato pa je kar zabavno spoznavati vse potrebe in načine kako zadovoljiti malčka. Zabavno in naporno hkrati. Nikoli si nisem mislila, da bo sedemmesečnica lahko uveljavljala svojo in to še z večjo vztrajnostjo, kot jo premoreva oba starša. In da izraščanje zobkov povzroča sedaj že dva tedna muk. In da vsak njen nasmeh odtehta vse. In sprašujem se, če mi bo sploh uspelo vzgojiti samostojno, zadovoljno in ljubečo osebo. Čar starševstva?

No, upam, da vas nisem obremenila, srečno v novem letu in še več užitkov ob naših malčkih.

Ajda

Seveda ti jo bo uspelo, ob tako pozitivnem razmišljanju pa sploh. Meni se zdi pri vzgoji in pravzaprav v družinskem življenju včasih najtežje to, kako uskladiti morje različnih interesov, želja in hotenj. Ko naša barka včasih udari ob čeri (ali celo nasede), si mislim, zdaj pa ne bomo izplavali. No ja, pa vedno izplavamo, saj se v krizi naenkrat znajo vsi prav odlično samoohranitveno obnašati.
Pravkar smo se vrnili s smučanja, ki je moj “paradni” šport, ha, ha. Moja sedemletnica, ki sicer trenira smučanje, me zvesto čaka pod strminami in mi ob mojih najlepših zavojih diktira: “Znižaj se, no, mami!”
Pozdrav!
Nina