Lep pozdrav vsem!
Sem pred težko življensko odločitvijo, zato bo vsakršni nasvet zelo dobrodošel.
Imam službo, kjer se ne počutim dobro, zato razmišljam o menjavi. Ker pa imam dobro povprečje in sem še dovolj mlad imam možnost pridobiti status mladega raziskovalca. Ker sem že bil na razgovoru z potencialnimi deledajalci in so za to zelo zainterisirani, razmišljam da bi šel v to. Imam pa kar nekakšen strah, da morda ne bi uspel in bi moral vračati denar, saj postati doktor kar tako in enostavno. Sedaj pa me zanima mnenje vseh tistih, ki imajo ali so imeli status mladega raziskovalca, kako se jim je zdelo, ali jim je bilo kdaj žal da so se za to odločili, ali bi se odločili še enkrat ipd. Verjetno ste se morali odrekati marsičemu in veliko dela vložiti v študij.
Hvala vsem, ki mi bodo dali kakršenkoli nasvet.

Na tvojem mestu bi si dala priložnost, da ti ne bo na stara leta žal. Hja, seveda je treba v študij kaj vložiti, da potem kaj dobiš, ampak tako je z vsako stvarjo. Premisli, kaj lahko izgubiš. OK, denar. Ampak to se lahko zgodi tudi, če npr. (bognedaj, seveda!) razbiješ avto (in je znesek verjetno večji). Jaz pravim: go for it!

Mik, tudi jaz bi ti svetovala enako, čeprav nimam take izkušnje za sabo. Zagrabi priložnost in veliko uspeha!

Mik, ne samo zaradi službe, kjer se ne počutiš dobro, to je najmanj, zaradi SEBE, svojega talenta in možnosti ne zametavaj prilike. Mlad si še in pred tabo je vse življenje, velika škoda bi bila, da ne bi izkoristil, kar ti življenje nudi.
Za vsak pameten cilj se je vredno žrtvovati! Zlasti, če te študij zanima. Kar korajžno! Lp

Bil sem mlad raziskovalec, zaposlen na fakulteti. Za nadaljnji študij sem se odločil, ker me je stvar zanima, takratna služba mi ni bila preveč všeč in seveda, ker so mi ponudili mesto mladega raziskovalca.
Če bi se moral danes ponovno odločati, ne vem če bi se odločil enako. Težava ni v študiju in odrekanju, ampak v odnosu. Pri tebi bo verjetno drugače.
Meni so na začetku obljubljali službo, ko bom doktoriral, ker me zellooo rabijo. Ko se je iztekla petletna pogodba, pa sem bil na cesti. Vmes so zaposlili nekoga drugega, ker so računali na ugodnosti, ki bi jih lahko prinesel njegov prejšnji položaj. Ravno tako sem sredi doktorata ostal brez mentorja, zaradi nesoglasij med mentorjem in drugim sodelavcem.
Danes pa trenutno opravljam delo, ki bi ga lahko s končano fakulteto. Edino zadovoljstvo mi je naziv, ki ga lahko uporabljam in dokaz, meni in okolici, da sem to sposoben dokončati.
Odloči se sam. Priložnost je lepa, denarci so lepi. Ne bo se ti treba veliko odrekat. Na leto bo država tvojemu delodajalcu nakazala med 4 in 5 mil, večino boš izkoristil ti (plača, materialni stroški, šolnina ipd.).

Mik,

Pogoji za dokončanje študija so, če imaš status mladega raziskovalca, kar se tiče časa kar rigorozni. Včasih zna biti kar stresno, noči pa posvečene študiju. Vendar če si človek nekaj zares želi… Kjer je volja, tam je pot. Po drugi strani pa je časovna omejitev dobra, ker te prisiljuje k delu in tako zadeve prej spraviš pod steho.

Denarja ima mladi raziskovalec na voljo kar nekaj (sredstva mladega raziskovalca), vendar pa ga more porabiti za raziskovane namene – npr. nakup literature, računalniške opreme, ipd. Tudi pedagoška obveza je napram asistentom manjša. Slabo pa je seveda to, da ti delovno mesto po končanem študiju ni garantirano.

Kar pogumno,
Tana

Ojla,

jaz sem mlada raziskovalka od januarja. Status imam do 30.6.2006, ko bom morala doktorirati. Sicer se ne vem kako mi bo ti uspelo. Edina realna moznost je direkten prehod na doktorski studij, kar mi morajo se odboriti. No, kljub casovnim stiskam (imam par kolegov, ki so roke zamudili, samo pri nas je sef tako prijazen, da ti ne da takoj brce v rit) mi ni zal, da sem se za to odlocila, ker so to bile moje sanje. Vmes sem bila eno leto drugje v sluzbi in sele zdaj vidim kaj pomeni, ce hodis z veseljem v sluzbo in ti sploh ni zal, da je ze konec vikenda.
Je pa nacin dela cisto drugacen, veliko bolj si sam sebi prepuscen in vsi roki so dolgorocnejsi, vsaj pri meni.

Razmisljam, da bi pred koncem statusa odsla na porodnisko in se mi potem podaljsa. Zdaj takoj na zacetku moja mentorica verjetno ne bi bila prevec navdusena 🙂
Moj nasvet: ce imas priloznost jo izrabi, da ne bos potem obzaloval. Ko bos doktoriral pa gres vedno lahko drugam.

Lp, Aja

Zdravo!

31.3. bom magistriral in prekinil status mladega raziskovalca. Strinjam se z gornjo idejo, da bo doktorat tezko vnovciti, razen, ce se bos podal v akademske vode, kjer se na poti do naziva prof. dogaja marsikaj. Veliko profesorjev spi na lovorikah svojega minulega dela in manipulira s habilitacijo, postopkom za napredovanje. Na koncu ostane le se naziv, glede osebnega zadoscenja nisem vec tako preprican.

Mislim, da je dobro, ce se pozanimas pri mladih raziskovalcih, ki so zakljucili doktorate in magisterije pod vodstvom tvojega bodocega mentorja, kaj te caka. Sam sem krepko nadrsal. Podpisal sem pogodbo za dve leti in pol in ves ta cas delal delo, ki je podobno premetavanju peska, obdelal gore podatkov, ki so jih za svoje clanke in doktorate potrebovali drugi. O porabi sredstev, ki jih je drzava namenila za moje usposabljanje, raje ne govorim. Marsi kaksen laboratorij svoje financne tezave resuje na ta nacin. Ko si enkrat mladi, te stisnejo v kot in da ti ne bo treba vracati drzavi, bos naredil vse, kar si bo tvoj mentor zamislil. Lahko ga zamenjas, a nergaca in upornika ne mara nihce …. Tri mesece pred magisterijem nisem imel rezultatov, ki bi bili dovolj dobri, ker zame pac ni bilo casa. Na koncu je nastal tako, da sem delal po cele dneve in vikende, kvaliteta magisterija je slaba in ga bom tezko dal iz rok, a druge izbire ravno nimam. Tudi konfliktu z mentorjem se nisem mogel izogniti. Kvaliteta zakljucnih nalog? Se ena umazana zgodba. Na faksu roka roko umije. Ce profesor ne spravi mladega raziskovalca do uspesnega zakljucka, bo tezko dobil novega, zato se dostikrat zagovarjajo slabi magisteriji in doktorati, profesorji pa: danes pogledas cez prste ti mojemu, jutri bom jaz tvojemu…

Lp,

Mitja

Mik, res je, da gre zadnja leta trend države k enovitemu doktorskemu študiju in da (v glavnem) lahko dobiš status mladega raziskovalca le za tako obliko študija in ne samo za magisterij. Vendar to drži le takrat, ko študiraš preko faklutete, se pravi, si zaposlen na fakuleti. Starost za to verjetno veš, da je največ 28 let. Pri tvojem postu pa nič ne opazim, kdo naj bi bil tvoj potencialni delodajalec, zato zna biti, da se odločaš za ta status kot zaposlen v gospodarstvu (starostna meja je 32 let). V tem primeru lahko prideš (zaenkrat) “le” do magisterija, če se ti bo zdelo prenaporno ali nezanimivo. Torej se ti ni treba bati, da je pridobitev doktorata prehuda reč. Boš pač videl sproti. Priporočam ti, da se najprej vpišeš le na magistrski študij. Še vedno imaš vmes možnost za prehod na doktorski študij ali pa po magisteriju študij nadaljevati takoj, čez 5, 10 let… Lahko se pa vpišeš tudi na enovit doktorski študij, pa potem, če te bo zvilo, prestopiš na magistrski študij, vendar v tem primeru, kot vem, čez nekaj časa, ko boš morda hotel študij nadaljevati, ne boš od države več dobil nobenih subvencij.

Včasih si je pa bolje kaj sam financirati, še posebej, če uspeš pridobiti državno subvencijo (kakor vem, ti je, kljb temu, da ti ne uspe, zaenkrat še ni treba vračati). Tako nisi noro vezan na roke.

Hvala vsem za nasvete. Seveda so še dobrodošli….
Naj povem, da bi se kot mladi raziskovalec zaposlil na enem od inštitutov. Zaposliti me hočejo že sedaj, da bi se čimprej uvedel v to delo. Ker pa bom letos star 28 let je to moja zadnja priložnost. Zdajšna služba mi čisto nič ne diši, tako da verjamem da bi tukaj delal tiste stvari, ki bi me zanimale. Odločit se pa moram na enovit doktorski študij, sicer mi ne bi uspelo na razpisu, poleg tega da verjetno hočejo doktorja zaradi možnosti kasnejše redne zaposlitve, kot so mi obljubili ??!? , kar po odgovorih sodeč ni garancija.
Veliko časa za premišljevati pa več nimam.
Lp

Denarja ni potrebno vračati, vendar se v takšno pustolovščino najbrž ne podajaš z mislijo na neuspeh ?!?

Praviš da razmišljaš o doktoratu in nato v isti sapi, da te skrbi pridobitev (ali obdržanje) službe po opravljenem doktoratu? Da ponovim: skrbi te, ali si boš sposoben poiskati službo, ko boš imel v glavi kup znanja, v žepu pa doktorat znanosti ?!?

Dragi Mik, ob takšnih vzorcih razmišljanja menim da ta avantura ni zate…

lp
mačkon

Mačkon, danes je pač tako, da imaš kot doktor znanosti preveč specifična znanja, ki se ga ne da uporabiti na veliko koncih. Veliko je odvisno seveda tudi od področja tvojega študija oziroma raziskovanja. Seveda so druga stvar vedno bolj popularni interdisciplinarni študiji, pa še tudi tam se moraš odločiti za neko ožje področje. Tako da se Mik upravičeno boji za svojo morebitno prihodnjo službo. Ker, kot že rečeno, doktorja malokje lahko uporabijo za širše področje dela, poleg tega pa se jih še bojijo, ker jim morajo zaradi višjega količnika izplačevati višjo plačo. Pa ponavadi so novodobni doktorji tudi brez prakse, še najbolj podkrepljeno s (premnogokrat preveč zastarelo) teorijo.

Sem imel bolj v mislih, da je plača vezana na doprinos firmi in ne na neke količnike, pa na to, da ima doktor veliko aktualnega znanja (za kar seveda poskrbi sam…).

Sorry – očitno drugi svet…

lp
mačkon

Mačkon, žal je še precejšen slovenske realnosti takšen – drugi svet. Kar se pa tiče specializiranih znanj, pa v današnjih časih to ni nič čudnega.

Mik, po najnovejši novici, ki sem jo dobila danes, mora mladi raziskovalec v primeru, da ne konča naloge v roku, vrniti 10% celotnega “doniranega” zneska s strani države (to je lahko zelo veliko, blizu milijona menda).

Janja, hvala za to informacijo.
Kolikor sem jaz obveščen v zvezi z vračanjem je tako, da ministrstvo terja denar od inštitucije, kjer je mladi raziskovalec zaposlen. Od te inštitucije pa je odvisno ali bodo potem terjali denar od mladega raziskovalca. V pravilniku pa tudi piše, da prenehanje študija do v obdobju do 6 mesecev nima nobenih posledica za inštitucijo in mladega raziskovalca, prej pa je bil ta rok 1 leto.

Lp

Pozdravljeni,
kar nekaj casa je od te debate. Upam, da mi bo kdo se kaj svetoval. Meni se pa dogaja obratna situacija, razmisljam ali bi se statusu mladega raziskovalca odrekla. Letos sem postala mlada raziskovalka, vendar v tem grozno trpim – raziskovalno delo mi je zelo vsec, ni mi pa vsec ko se moram izpostavljati na konferencah, sestankih, debatah (ampak to je nenormalno kako jaz te stvari dozivljam – jocem itd. itd.res groza in si res tega ne zelim poceti! pocutim se kot riba izven vode). Sedaj se pa vprasam: je nujno imeti javne nastope (torej slediti temu, da nekoc postanes profesor) ali lahko pac samo raziskujes??
Hvala.
T.