mlade družine – gradnja hiše
Ma Katja, enkrat sem gledala (kako se že to pravi), no zazidalni načrt za našo vas. Preljubi gospodje na občini so si zadali, da bodo v naši vasi naredili tri zazidane otočke, drugo bo pa zelena planjava. In tako kar nekaj mladih družin že več let čaka na gradbeno dovoljenje oz. zazidljivost.
Buteljni občinski, drugač ne morem rečt!
Če imate dovolj veliko parcelo lahko postavite dvojčka – enega obdržite in drugega prodate. Tako boste prišli do hiše veliko ceneje. Vendar morate imeti vsaj v startu precej več denarja, da hišo zgradite hitro (do III. oz IV. gradbene faze jo lahko zgradite v nekaj tednih, če imate denar in dobro organizacijo). S prodajo enega dela lahko povrnete morebitni kredit in dokončno uredite svojo hišo.
Veliko uspeha!
Enak problem imamo tudi mi. Parcela je, in to lepa ter velika (sem jo podedovala) a zaenkrat nam slabo kaže s papirji. Tudi naša parcela je kategorizitana kot kmetijsko zemljišče, zanimivo pa je, da se nahaja na barju, in res ne vem, kaj naj bi tam kmetovali, če že. Zemlja je mokra in kisla in razen koruze na njej nič ne uspeva. Vlogo smo dali, zdaj pa čakamo…….
Tudi midva imava denar in sanjava o montažni hiški – če nama uspe dobiti dovoljenja, potem bova sanje uresničila, sicer pa bova kupila stanovanje.
Vesna
Mi smo pa čisto “frišni”, saj sva z možem predvčerajšnjim kupila parcelo (ki je bila že nekaj mesecev zaarana). Resno sva se zanimala za parcele približno 3 leta. Seveda je moj mož imel precej več pogojev za parcelo kot jaz (ker je vedno imel pred nosom trgovino, šolo, avtobus, jaz pa sem imela samo do avtobusne postaje 2 km, potem pa še do osnovne šole nadaljnjih 5 km, do srednje pa 15 km). In če imaš takšne pogoje lahko računaš tudi na bistveno višjo ceno za m2 parcele.
Je pa še ena kruta resnica: cena je v teh 3 letih narasla za 3-krat – in kako naj to privarčuješ, če tudi približno ne moreš privarčevati toliko kot naraste cena? – Torej – bolj kot varčuješ bolj se ti odmika….
Do nje sva prišla izključno s posojilom mojega brata (ker je bil ugodnejši kot v banki, drugače bi šla ponj tudi v banko). Če imaš parcelo si rečeš: sedaj sem na polovici, drugače pa ti je cilj vedno bolj odmaknjen… In midva sva res na polovici, saj je bila cena parcele natanko tolikšna kolikor naju bo stala gradnja hiše do vselitve (načrt že imava in pozanimala sva se pri lastnikih prav takšnih hiš o stroških).
Sedaj pa je prvi cilj, da v roku 1 leta bratu vrnem denar. Poleg tega morava v roku pol leta vložiti prošnjo za izdajo gradbenega dovoljenja (ker imava že lokacijsko in nama takrat preteče). Gradbeno dovoljenje dobiš za dve leti, podaljšaš pa ga lahko samo še za dve leti in konec. Seveda to tudi kar dosti stane, vendar pa se vpašaš če je smiselno na eni strani varčevati, na drugi strani pa metati denar proč (nevložitev za izdajo gradbenega dovoljenja bi nama pomenilo, da vsa dovoljenja oz. soglasja, ki tudi stanejo, vrževa v smeti!).
Najin plan pa je naslednji:
sedaj varčujeva v obliki Modrega varčevanja pri NLB v višini 2/3 moje mesečne plače – za rok 1 leta, da vrnem najeto posojilo. V tem času bova pridobila še gradbeno dovoljenje. Čez eno leto pa bom v obliki Modrega varčevanja varčevala kompletno mojo plačo s prevozom in prehrano. Živeli bomo (midva in dva otroka: 4 in 2 leti) samo in izključno od njegove plače, ki pa je manjša od povprečne slovenske. Tako naj bi varčevala 3 leta in potem naj bi tik pred potekom gradbenega dovoljenja postavila hišo do pod strehe. Potem pa bi pustila, da se hiša suši vsaj 1 leto; v tem času pa bi tudi spet kaj privarčevala, drugače pa se lahko dobi kredit pri NLB v 3-kratni vrednosti od privarčevanih sredstev pri Modrem varčevanju…
Mislim, da sem zelo podrobno predstavila naše korake. Upam, da nam bo tudi uspelo, saj sedaj živimo v vrhnjem nadstropju pri njegovih starših. Odnosi pa, kot pri večini, tudi pri nas niso briljantni, saj na vsakem koraku slišimo, da dokler bo to najina hiša (od tasta in tašče) toliko časa bosta ona govorila kako in kaj… Da ne razlagam še o drugih stvareh, ki sem jih na tem forumu že opisala….
Če te še kaj zanima – kar vprašaj!
Lep dan in veliko veliko sreče pri uresničevanju SANJ!
Pozdravljena, m*,
Za hišo, ki bo v celoti podkletena (v obliki črke L) potrebujeva še približno dodatnih 100.000 eurov.
Seveda pa mogoče pričakujeva nekaj nižjo ceno tudi zaradi tega, ker je moj mož elektrotehnik, kar pomeni, da bo sam naredil elektroinstalacije, z njegovim očetom pa bosta napravila tudi vodovodne instalacije (vključno s centralno). Prav tako moj mož sam polaga ploščice (je sicer bolj počasen, ampak ga pa ni bolj natančnega na tem svetu!!! Pravi, da za koga drugega se ni vredno tako truditi kot zase.)
Poleg tega pa bova sama nabavila material (opeko, cement, ostrešje,…), ker imava kolege, ki nama to lahko nabavijo za bistveno nižjo ceno…
Vse se da narediti za bistveno nižjo ceno – poanta je samo v tem, da se moraš na te stvari spoznati, narediti tudi kaj sam (seveda stvari, ki jih obvladaš!), predvsem pa porabiti ogromno svojega prostega časa za ti. “letanje” (upam, da razumeš kam mislim).
Če te še kaj zanima, kar mirno vprašaj. Lahko pa kontaktiraš tudi na moj e-mail naslov.
Katja,
a ves morda pa lahko nasediš nekaj dreves in prosiš za ogled spremembe zemljišča, tako kot je svetovala Ali.
Pri naših sosedih so imeli nekaj podobnega, pa je njihov ata ravno v času, ko je prišel tisti tip iz nevemtočnokaterega zavoda, imel na zemlji ene dva kupa šodra (v bistvu pomotoma, ne zanalašč) in jim je brez problema spremenil namembnost.
J.
Ja, midva varčujeva že skoraj od takrat ko sva se spoznala (6 let). Kljub temu, da sva takrat imela bistveno nižje plače (predvsem jaz) sva kar veliko “našparala”. Prijatelji ne morejo doumeti, kako sva lahko…
Odrekanja je ogromno, vendar sem že takoj na začetku postavila pogoj, ki ga večkrat tudi znova povem: nobenega “šparanja” na račun otrok!!! Pa eno leto kasneje – bomo že nekako. Res pa je, da sva tako jaz kot tudi mož že vse življenje navajena skromnega življenja. Vsako leto gremo na morje za mesec dni – v dveh delih, v prikolico, kjer sami kuhamo. Kupujeva pa le tiste in samo tiste stvari, ki so nujno potrebne za življenje. Sem ne štejem stvari za otroke. Res pa je, da tisto kar kupiva kupiva kvalitetno – tako za naju, kot tudi za otroka, čeprav je cena visoka (nisva tako bogata, da bi kupovala poceni!). Oba imava tudi še kar dobra avtomobila stara 3 leta (enega manjšega in enega enoprostorca – družinskega).
Mislim, da smo na dobri poti, samo, da bi nam zdravlje služilo in da bi bili srečni skupaj – to pa je tudi pogoj za dosego našega življenjskega cilja in za uresničitev naših sanj. Če bo sreča na naši strani bom o tem poročala čez nekaj let…
Pa lep pozdrav.
Ne morem verjeti kar pišeš. Kako vam to uspe? Da živite samo od moževa plače, ki pa je manjša kot slovenska povprečna plača? Jaz sem danes plačala račune za mesec januar in je šlo 80.000. Za hrano gre na mesec cca 80.000, kje so pa potem še ostale stvari. Jaz bolj ko računam, več porabim, namesto da bi prihranila.
Čestitam ti, da ti uspe vse zadano.
lp
Verjetno si vprašanje naslovila name.
Poleg prehrane mi nimamo toliko stroškov, saj otroka (še) nista vključena v vrtec (čakamo in čakamo in čakamo, da bodo vsaj starejšo sprejeli), stroške elektrike (glede na odštevalni števec), vode (1/2) in nafte za kurjavo (1/2) pa plačujeva mesečno in znese približno 20.000 SIT. Kar nekaj porabiva tudi za bencin in ABC. Oblačila za starejšo dobiva podarjena (nekaj seveda plačava). So pa tako dobro ohranjena kot bi bila nova tako, da jih bo (seveda kar bo lahko) potem nosil še “ta mali.”
Gostilne poznamo samo v primeru praznovanja najinega rojstnega dne. Ob vseh ostalih priložnostih se s prijatelji in “žlahto” dobimo pri nas doma – bolj v miru pojemo in poklepetamo…
Vsaka stvar nekaj stane: pri tem pa se je vedno potrebno vprašati ali jo nujno potrebuješ ali pa jo boš čez nekaj časa vrgel stran ali pa bo obležala v kotu… Pri tem je seveda zelo težko biti ravnodušen ob vseh akcijah in naj akcijah naših trgovcev… Vendar pa – mi smo se navadili in lepo živimo…
Naj uspe tudi tebi in ostalim!
Tina, tudi vama bo uspelo. Premisliti pa morata do kje se vama splača varčevati in kje je že bolje najeti nekaj posojila. Saj veš: bolj kot “šparaš” bolj se odmika… Povpraševanje je še vedno daleč nad ponudbo in tudi mislim, da neke optimalne cene, ki bi bila na sečišču povpraševanja in ponudbe še dolgo ni moč pričakovati – če sploh kdaj?!! Seveda mislim pri tem na parcele v Ljubljani in okolici, pa tudi v Kranju in neposredni okolici (od kjer smo mi). Za druga območja ne vem, ker se nisva nikdar zanimala.
Pa veliko uspeha – pa obveščaj!
Lep dan.
Hoj
Me veseli, da sta se tako pogumno lotila vsega skupaj, čeprav (če sem čisto poštena) ne razumem do potankosti tvojih finančnih načrtov – nekako se mi ne izide računica s plačo nižjo od slovenskega povprečja – 148 tisočakov neto. Pa to sploh ni važno, saj sem ti želela pristaviti le en dobronameren lonček.
Ker sem imela v zadnjih 6 letih toliko težav (beri SRANJA) z nepremičninami in mi je šele pred slabega pol leta resnično uspelo rešiti problem s stanovanjem (ne pa še vseh, ki so povezani z mojimi “nepremičninami”) bi ti rada dodala le to, da na vse stroške skupaj, ki jih boš izračunala, obvezno dodaj še cca. 500 tisoč SIT za vse mogoče takse, soglasja, odvetnike itd…, ker se ta znesek dejansko pojavi nekje iz zraka v času, ko to najmanj pričakuješ in če nočeš, da se vsa zadeva ustavi na določeni točki, pač odpreš denarnico in s težkim srcem gledaš bankovce, ki letijo ven popolnoma nenačrtovano. Zneski so sicer manjši, vendar, ko na koncu vse sešteješ, si pa približno tam – pri pol miljona dodatnih stroškov, na katere nisi računal in ti lahko porušijo načrte, če nimaš kje vzeti.
Veliko sreče in užitkov v novem domu ti želim (prav tako iz okolice Kranja).
LPM