Imam težave na področju medosebnih odnosov in sicer ta problem, da mišljenje drugih ljudi dejansko vpliva name. Če mi nekdo s katerim se družim, ki je moj prijatelj, sodelavec, ipd, skratka nekdo ki ga ne poznam samo na videz, pove nekaj, sploh ko govori o mojih osebnostnih lastnostih, to vpliva name. Pozitivno ali negativno, čist odvisno od tega kaj je bil komentar oziroma kaj mi je ta oseba povedala.

Žal me to potem v nadaljevanju muči in postanem prilagodljiva do te mere, da me potem lahko ta ista oseba tudi zlorabi, izkoristi ali z menoj manipulira za dosego lastnih ciljev. Sem zelo podložna, če se lahko tako izrazim. Postanem odvisna od te osebe, oziroma od tega mišljenja, komentarja…..

Sprašujem se zakaj? Kaj vpliva oziroma kaj je vzrok da neko mišljenje, nek izrečen komentar, osebe ki jo mogoče ne poznam tako dobro, tako močno vpliva name, da sem pripravljena iti čez sebe samo da bi tej osebi ugodila, da bi ta oseba spremenila mišljenje. Zakaj so mišljanja in komentarji drugih ljudi tako močni in igrajo pomembno vlogo pri meni? zakaj se ravnam po komentarjih drugih ljudi? Zakaj te komentarje jemljem za nekaj relevantnega?

Na čem moram podelati oziroma kaj moram spremeniti pri meni? S čem se zapletem v ta odvisniški odnos, da potem mišljenje, komentar, beseda nekoga drugega (ki je vreden zaupanja ali ne) ima tak vpliv name?

Pozdravljeni!
Če ima človek dober odnos/mnenje o sebi, potem bo kompliment, ki ga bo dobil od drugega sprejel z veseljem, ne bo pa v desetih nebesih, ker ga je nekdo pohvalil. Če malo karikiram. In ko bo kdo o njem rekel kakšno kritiko, jo bo ocenil skozi svoje oči, lahko ga tudi zaboli, lahko se mu zdi krivična, lahko jo vzame kot nekaj, na čemer lahko dela, različni načini sprejetja kritike, ampak ne bo ga to sesulo. Če pa nimaš v sebi trdne osnove, če ne verjameš vase, da si v redu človek, se ne ceniš, potem pa nastaja to kar vi pravite – odvisnost od zunanjega sveta, od drugih ljudi, od zunanjih pohval. Torej delo na samovrednotenju, samosprejamanju. Za začetek lahko napišete spis o sebi. Ne glejte preveč na obliko stavkov, slovnična pravila, prepustite se. Pišite o sebi. Tako kot da bi vas nekdo rad spoznal, ne ve nič od vas, vi mu pa zelo iskreno in po domače odgovarjate, kdo ste. Pa poglejte, koliko bo v spisu dobrega o vas in koliko kritike. Potem se vprašajte od kod je prišla vsa ta kritika v vas. Kdo vam je to rekel, da ste takšni. Kako so na vas gledali starši in drugi odrasli, ki so bili ob vas, ko ste odraščali. Razumsko se vprašajte, ste res taki ali ste veliko boljši, kot si mislite. Človeku, ki mu zaupate, povejte kaj ste odkrili o sebi in skupaj pojdita čez lastnosti. Sama se odločite, katere lastnosti boste razvijali pri sebi in katere ne. Premislite katere lastnosti vam bodo dale notranjo trdnost in delajte na razvijanju teh lastnosti. Seveda vse z ljubeznijo do sebe ter počasi, nič se ne mudi. Npr. če želite biti bolj odločni, se najprej vprašajte, katera dejanja vas delajo bolj odločno in potem jih začnite vnašati v vaš vsakdanje življenje. In tako se boste začeli spreminjati, vse manj boste odvisno od mnenja drugih ljudi.

Srečno!

Mateja Debeljak, univ. dipl. soc. delavka