Pozdravljeni. Sem fant, star 23 let, in se že nekaj časa borim z depresijo, nekoč sem bil zgovoren, socialen, motiviran, pozitiven, emocionalen, uspešen. Na žalost pa se je v tem času ko sem bil jaz tisti pravi jaz pojavilo nešteto problemov, pred katerimi sem vedno znal pobegnit, vedno sem bežal pred problemi, spoznal nove prijatelje se vrtel v novih krogih pred novimi izkušnjami pred novimi izzivi, in tudi malo žašel, začel sem dosti žurat, nakar sem se zaljubil in umiril, se odmaknil od vsega in bil nadvse srečen in motiviran v svojem življenju, nakar se je zgodil razhod na ljubezenskem področju ter sem bil hospitaliziran v psihiastrični bolnišnici zaradi hudega phisičnega zloma in depresije, življenje je izgubilo smisel. Takrat sem se prvič srečal z antidepresivi (mirzaten), ki pa so mi pomagali, pomagali so mi, da sem se šel skozi stisko in zlom, da se sem se ponovno pobral in začel upati, da sem ponovni videl smisel v življenju in dobil evforijo iz najmanjših stvari, ki prej niso pomenile nič, sedaj pa zelo veliko. Pa ko je bilo vse spet dobro, sem se odlično počutil sem z antidepresivi prenehal in z časom zopet zašel na staro pot, ker mi je življenje postalo dolgočasno. Po 2 letih jemanja in prenehanja jemanja antidepresivov, sem v vsem tem času vzporedno zopet žural, ter posegal po substancah, ne tako pogosto ampak od časa do časa, spet je bilo vse super in spet sem imel tisti pobeg pred vsemi problemi, ko so prišli padci, ko je žačelo pešat moje psihično stanje sem se vedno izvlekel, nisem pa se zavedal da vedno ne bo tako. na kar je z časom moje psihično stanje začelo pešati, nisem se več veselil stvari, nisem več čutil emocij, vseeno mi je postalo za vse, postal pesimist, asocialen, tih in zaprt vase, nisem mogel spati, nisem mogel jesti, bolela je duša in telo, pa sem si rekel da je čas za velike spremembe v življenju, zamenjal sem družbo, začel drugačen način življenja, in odstranil iz življenja to mladostniško nespametno norost (žuranje). Rekel sem si, dam času čas, nočem antidepresivov, pa sem ćez čas ugotovil da pač sedaj se brez njih enostavno ne bom izvlekel, in začel sem terapijo z Asentro 50mg, ki pa je imela najhujše stranske učinke, ki pa niso ponehali, bil sem že bolje ampak, stranski učinki so bili tako hudi da enostavno nisem mogel funkcionirat v vsakdanjem življenju saj ni bilo nobene možnosti da zaspim ponoči, niti z pomočjo uspavalnih tablet ali pomirjeval, pa sem po posvetu z psihiatrom zmanjšal Asentro in ko sem vzel zadnji odmerek Asentre preklopil na Mirzaten 15mg, ki pa je že po prvem odmerku ki sem ga vzel naslednje jutro občutno izboljšal moje stanje, v naslednjih dnevih sem še vedno jemal enak odmerek Mirzatena 15mg, in stanje se je izboljšalo zelo, začel sem spet sanjat, upat, postal sem pozitiven, lažje sem zaspal, spet sem našel svoj užitek v druženju in vsakodnevnih stvareh in tistega pravega mene. čeprav se vedno ne 100% ampak sem bil zadovolen, in pomirjen. Še vedno sem imel nočne more ki pa niso imele več toliko vpliva na moje počutje zjutraj in spanje, zjutraj sem se zbujal z minimalno anksioznostjo, ki pa se skoraj ni občutila. To je trajalo skoraj dva tedna. Potem pa se je vse zopet začelo, prišel je dan ko sem bil srečen, pa je zvečer razpoloženje padlo, postal sem anksiozen, brez čustev in spet sem se začel sekirat zaradi depresije in anksioznosti, prestrašen da zdravilo ne deluje in bo spet vse po starem, ko sem prišel iz službe in poskušal zaspati zopet nisem mogel zaspati, če pa sem vsaj malo zatisnil očesa, saj ni bilo nobene možnosti da bi padel v spanec zdelo se mi je da spim ampak v resnici sem že vedno zaznaval okolici pa sem kljub temu imel nočne more, pa so bil nočne more še hujše kot prej in ko sem se zbudil, sem se zavedal da sem buden, ampak nisem se mogel premaknit, odpret uči, telo je bilo paralizirano, imel sem občutek da ne morem dihat. Izboljšal se mi je apetit, postalo pa sem rahlo paranoičen, dejansko me je strah zaspati, naj povem da že več kot pol leta ne hodim nikamor, ker se nimam motivacije družiti z prijatelji in biti v družbi. In sedaj me je strah, da se nikoli ne bom izvlekel, saj vedno ko se izvlečem in sem na prelominici, me strah pred ponovnih slabim počutjem potegne nazaj in se vrtim v začaranem krogu. Pa me zanima al je to normalno delovanje antidepresivov, glede na to da so mi pred parimi dnevi pomagali in sem se počutil super kar nekaj časa, sedaj pa je počutje zopet upadlo in se pojavila nespečnost, ter anksioznost, ni tako hudo kot je bilo ampak še vedno toliko močno da me ovira ali bo čez kaki teden dva spet bolje, moj trenutni optimizem počasi izginja ? Obrnil sem se na vas saj je moj psihiater na dopustu.

Pozdravljeni,

iz napisanega lahko samo sklepam, da so pri vas težave nekoliko bolj kompleksne. Namreč, ne opisujete samo depresijo, ampak čustveno labilnost, hitre in nenadne spremembe razpoloženja, mogoče tudi evforije. Poleg tega ne vem, ali so pri vas prisotni tudi znaki šibkejše osebnostne strukture. Ker bi v tem primeru bilo potrebno premisliti o uvedbi stabilizatorja razpoloženja, ki vam lahko bistveno bolj pomaga od samega antidepresiva, Vsekakor pa so to stvari, ki jih ni mogoče svetovati po spletu. Morali boste počakati, da se vaš psihiater vrne.

Lep pozdrav,

Pozdravljeni, gospa doktor, najlepsa hvala za odgovor. ponovno vam pisem, stanje se je izboljsalo, pocutim se super in srecen, nevem kdaj sem se nazadnje tako pocutil, zadovoljen sem z svojim zivljenjem, vse se je vrnilo, nihanja razpolozenja so izginila. Pocutim se skozi enako, pozitiven in motiviran, se mi zdi da imam vcasih prevec energije. Edina tezava ki je se ostala, je spanje in grozne nocne more. Se vedno ne morem spati ponoci, nikoli se ne pocutim utrujen, telo je utrujeno um pa se vedno ne more spati, nikoli ne padem v spanec, pa naj bi me mirzaten uspaval oziroma izboljsal spanje, pa se to se ni zgodilo, obcutek v prsih imam kot da moram na izpit, rahlo nervozen, saj se nikoli ne utrudim, energija pa ostaja, in to cez cel dan od jutra ko vstanem iz postelje. Imam obcutek da svojih mozganov sploh ne znam vec izklopit da bi spali, zdi se mi da mi manjka samo se spanec pa bom res tisti tapravi, moj psihiater mi je predpisal helex in sanval, pa me nic ne uspava do te tocke da bi res imel obcutek da sem se naspal. Vedno ko spim zaznavam okolico se vedno intenzivno. Zjutraj nisem utrujen samo spanec ni kvaliteten, in se pocutim kot da bi bil zmackan, alkohola ne pijem, trudim da da drzim higieno spanja, cez dan ne pocivam. Pocutim se da bi samo moral spati, pa bi bilo vse super. Pred depresijo in anskioznostjo teh tezav nisem imel, pojavile so se med boleznijo, ko zaradi misli in premlevanja vsega zvecer nisem mogel zaspati. Pa me samo zanima, ce mogoce telo potrebuje samo se nekaj casa in tudi antidepresiv da odpravi se ta zadnji simptom ki je ostal?
Se je pa ze dvakrat zgodilo, da sem kar ok spal. Vcasih me zagrabi da bi zaspal, ko pridem domov iz sluzbe, pa se mi zdi kot da v tistem trenutku pride ena misel v mozgane in se prebudim. Se mi zdi da me je malo strah zaspati, zaradi nocnih mor.
Lep pozdrav.

Pozdravljeni,

možno je, da ste sedaj v hipomanični fazi. Tega ne morem vedeti brez pregleda in o svojih simptomih se boste moral posvetovati s psihiatrom ki vas dobro pozna. Morda je res za premislit o dodatku stabilizatorja, tudi zaradi nespečnosti.

Lep pozdrav,

Pozdravljeni gospa doktor, najlepša hvala za vse odgovore.
Mislim, pa da sem se že pri prvem pisanju napačno izrazil, nikoli nisem imel občutkov evforije, lahko sem našel srečo in veselje v najmanjših stvareh, ki so mi pomenile dosti, moja nihanja razpoloženja pa so manjša, večino pa mi razpoloženje niha zaradi anksioznosti, saj se je nikakor ne morem rešiti, že pred težavami z anksioznostjo in depresijo sem bil, zelo občutljiv in sem si hitro nabral skrb in vedno sem se izvlekel iz vseh težav z pozitivo in motivacijo, nikoli se mi nič ni zdelo nemogoče vedno sem imel občutek da vse zmorem. depresijo in anksioznost sem si predvsem povzročil sam in tudi vem kaj sem delal narobe. Vedno sem se kar hitro izvlekel, sedaj ko pa sem predolgo odlašal pa je vse skupaj prišlo tako daleč, da sem izgubil vso toplino in čustva v sebi, smisel življenja in motivacijo do vsakodnevnih opravil, nekoč sem zelo rad poslušal glasbo, saj sem tako najlažje izražal svoja čustva, pa je izginilo še to, svojih čustev nisem mogel več izražati in nikjer se več nisem počutil udobno, kvečjemu utesnjeno in napeto, užitek je izginil. Ampak kljub vsemu sem vedno našel moč da se borim z tem, saj sem vedel da to nisem jaz, da je to samo neravnovesje v mojem telesu. Mirzaten me je v enem mesecu dejansko izvlekel iz najbolj temačnih misli in mi dal pozitivne, me pomiril, mi vrnil apetit in dobro počutje, vedno sem dobro spal po mirzatenu, dejansko me je uspaval, sedaj pa imam občutek da me nič ne uspava, razen če se zelo utrudim, to tiščanje v prsih pač ne izgine 100%, en dan je večje, in sem tudi slabšega počutja, čeprav vem da je to samo prehodno, se vedno znova in znova vstrašim, da se bo pojavilo nazaj počutje kot je bilo prej težko in temačno.drugi dan pa minimalno, takrat pa se tudi počutim udobno in tista živčnost izgine. Čustva se vračajo, en dan sem zelo čustven in dobim tisti občutek udobja, ko pa sem zopet prestrašim da se bo ponovilo vse skupaj pa vse to zgubim, ta občutek pritiska v prsih, sem mi zdi da je zapora da dejansko izrazim svoje občutke, čeprav jih čutim, jih nikakor ne morem dati iz sebe. Stanje se je zelo izboljšalo, 14 dni sem jedel 15mg Mirzatena in nato kot sem že opisal povečal na 30mg. Dejansko me najbolj zanima, kako dolgo dejansko lahko traja, da se odpravijo simptomi v večji meri, koliko časa je potrebno dodati sedanji dozi antidepresiva, da lahko rečemo da ni učinkovita in jo je treba povečati, oziroma kako dolgo se še lahko pojavljajo simptomi depresije in anksioznosti, čeprav sedaj ni več niti približno tako hudo kot je bilo. Sedaj sem vsakodnevno funkcionalen, z veseljem hodim v službi, se družim z prijatelji itd. Kot pa sem rekel, pa me zaradi nočnih mor in anksioznosti muči samo še spanje, ponoči spim, se pa zjutraj zaradi nočnih mor počutim popolnoma utrujen, ko da sem celo noč nekaj delal ne pa spal, če dan sem ok ko odmislim nočne more in se zamotim z delom, nisem še tisti tapravi ampak čutim da sem že zelo blizu. Zaradi anksioznosti in neprestanega razmišljanja sem tudi prišel do točke ko nisem mogel spati. In ali je to normalno da imam še vedno nočne more, zjutraj se vedno zbudim zaradi njih prestrašen in anksiozen, ko pa so nočne more manjše ali pa jih skoraj ni pa se zjutraj zbudim poln pozitive, energije in sreče. Lahko pa povem, da sem bil 14 dni super, potem, pa je vse skupaj rahlo padlo za dan in pol, vrnila se je anksioznost. sedaj pa se razpoloženje spet počasi dviguje anksioznost pa je zopet iz dneva v dan manjša. Vem, da uspeh preko noči skoraj ne obstaja, me pa zanima kako dolgo ponavadi traja, da sej razpoloženje nekako stabilizira, anksioznost pa skoraj izgine. Dejansko sem zaradi nočnih mor postal rahlo paranoičen, in me je strah zaspati.
Lep pozdrav!

Pozdravljeni,

nimam kaj za dodat na že napisano. Vaša vprašanja presegajo možnosti svetovanja brez pregleda in je veliko boljše, če se o tem pogovorite s svojim psihiatrom. Glede na vaš način pisanja, je moj vtis še vedno isti, ampak je to samo vtis, ki ga mora potrditi psihiatrični pregled.

Lep pozdrav,