Pozdravljeni!

Vem, da je danes za pisanje Miklavžu že zelo pozno, pa vendar bo še čas.
Ta praznik nisem praznovala, zdaj pa ne vem kako in kaj.
Predvsem me zanima, kaj mu napišete – samo kaj naj prinese ali še kaj drugega?

mi lahko pomagate prosim!
Saša

Pozdravljena!
So starši, ki za Miklavža otrokom kupujejo vse mogoče zadeve, skratka draga darila. Naj povem, da je bil meni Miklavž vedno zelo simpatičen praznik, nanj imam iz otroštva zelo lepe spomine. Miklavžu nismo pisali, ker ti je darilo prinesel le, če si bil priden, sicer si dobil šibo. Darila so prišla ponoči, dal jih je v čevlje (seveda smo nastavili škornje, da je šlo več noter), ki smo jih morali očistiti in jih postaviti pred vrata. Potem je prinesel kupe sladkarij (včasih so bile to avstrijske čokoladice, ki jih v trgovinah ni bilo), mandarine, suhe “šklojce” (jabolka, hruške, fige) in – kar je morda bolj značilno za Prekmurce – lectove Miklavžke ali Parkeljne (vražičke). Če teh nimaš, pa so prav simpatični tudi medeni možiclji, ki jih lahko spečeš kar sama.
Miklavž torej ni praznik velikih daril, pač pa domačnosti ij prijaznosti ter majhnih pozornosti. Sicer pa si vsaka družina naredi po svoje, a ne?
T.

Tudi pri nas ni Miklavž nikoli nosil dragih daril. Na krožniku je prinesel piškote (največkrat domače), suho sadje, pomaranče. Ne vem koliko stare otroke imaš, vendar ti svetujem, da se peke piškotov lotite skupaj. Miklavžu se ne piše.

Živjo,
pri nas doma smo otroci vedno pisali Miklavžu; navadno nam je prinesel sladkarije, sadje in kakšno manjšo igračo, večje stvari pa je nosil dedek Mraz. Mikalvž nam je na peharčku pustil tudi pisemce, v katerem nas je malo ograjal ali pohvalil in nam kaj poučnega povedal, tega pisemca smo bili še posebej veseli (ali pa žalostni, če nas je preveč oštel zaradi lumparij med letom…)
Ali

Pri nas sva s sestro zvečer 5. dec. tudi vedno pisali Miklavžu in mu nastavili krožnik. Dobili sva darilo (tudi če ni bilo to, kar sva napisali ni bilo razočaranja), zraven pa še sadje – sveže in suho, kako sladkarijo in parkeljna. Meni je bil najljubši – ravno zaradi pričakovanja, kdaj ponoči bo prišel in zgodnjega vstajanja – edini dan, ko ni bilo problema s tem in sva bili s sestro prvi pokonci!

Pri nas smo Miklavžu pisali že zelo zgodaj. Krožnike pa je včasih napolnil že tudi 5. decembra zvečer. Vedno je bilo polno rožičev ter suhih fig, pomaranče, miklavž ali parkelj iz testa ali čokolade, pa še kakšna igrača.

Tudi jaz imam zelo lepe spomine na Miklavža. Nekaj dni prej smo mu otroci pisali: prosili smo zase, za bratca, sestrico, očija, mamico, babico… in mu seveda obljubljali, da bomo še bolj pridni kot doslej. Zraven smo še kaj narisali, ponavadi to, kar smo si želeli. Včasih smo dobili tisto, za kar smo prosili, včasih pa ne, a se zaradi tega nismo preveč obremenjevali. Miklavž je ponavadi nosil bolj skromna darila, kakšne sladkarije, obvezno jabolka, pomaranče, fige ali kakor drugo sadje. Miklavž (mami) je spekel tudi parkeljne (iz testa za potico) in teh smo bili še najbolj veseli. Pa še nečesa se spomnim: za spodbudo mi je Miklavž že par tednov prej kakšen dan na različnih okenskih policah puščal bonbončke, čokoladke in podobno. Pa ne vsak dan! Tako je bilo pričakovanje še lepše in bolj vznemirljivo. Vprašanje, če bi danes to sploh še “zažgalo”, ko imajo otroci že vsega preveč.

Ja, v tem je res finta. Saj ne, da bi bila jaz kakšno dete, ki ni imelo veliko, sploh ne. Toda, ko sem bila jaz majhna (5, 6 let) še mandarin nismo vsak dan jedli, kiviji pa so bili skoraj neznanka. Jedli smo jabolka ali pa hruške – zdaj pa ni malo otrok (in odraslih) ki se imajo za preveč fine, da bi grickali jabolko. Pri nas doma smo se odločili, da bomo Miklavža praznovali skromno in zelo domačno: sine bo narisal risbico za Miklavža – to bo potem dobil naš dedi, da si jo bo dal na steno – očistil si bo čevlje – malo reda ne škodi! – darilo pa bo nekaj čokoladk in sadje, morda kakšna mini igračka (k sreči prodajajo tudi avtomobilčke za 300 SIT).
Smo pa skupina prijateljev – eni že imajo otroke, drugi bodo čez mesec, dva rodili – vsako leto pa se dobimo pri enem paru doma na Miklavževanju (sicer smo se včasih bolj redno srečevali, dandanes pa nimamo toliko časa in se bolj mejlamo). Miklavževanje pomeni, da si odrasli prinesemo vsak eno darilo (maks. za 1000 SIT) potem pa žrebamo številke in se tako banketno obdarujemo. Darila so prav hecna, ker smo vsi precej iznajdljivi. Za naše otroke imamo pravilo, da jim kupimo kaj zelo majhnega – morda sladkarijo. No in tu je zdaj moja zgodba. Letos sem namreč vsem otrokom jaz kupila zobne ščetke in (starejšim) žvečilne gumije Orbit za zobe. To je bilo smeha! Sladkarij so seveda tudi dobili cel kup od drugih odraslih, zato jim umivanje zob seveda ne bo prav nič škodovalo. Tako, Miklavž je skromen možic, zato bo prinesel skromna darila. Hm, Božiček pa …še dobro, da imamo babice in dedke, ki se bodo izprsili z velikimi paketi za mulce, midva bova letos v družinskem krogu zelo skromna. Morda si bomo lahko čez nekaj let zato za božič podarili kako hišico.
Ah, to je pa že druga zgodba—arhitekti se prizanesljivo nasmehnejo, ko jim denem, da bi imeli hiško okoli 80m2. Pa kaj imajo ljudje še denar, da zidajo gradove?
T.

Saša če si bila čez leto pridna in se kaj še posebnega storila mu to napiši, če si bila poredna mu napiši da se boš poboljšala. Za darila mu VEDNO napiši kaj skromnega ker Miklavž nima veliko denarja ker mora obdarovati veliko otrok.
Pa nastavi mu VELIIIIIIIIko posodo da bo lahko notr dal , pa zvečer moraš it hitr spat ker drugač ga ne bo !!!

… upam da si bila pridna , da ti bo kaj lepega prinesel !

LP

Hvala vam za pomoč. Res hočem v družino vpeljati ta praznik in vesela sem vaših idej in nasvetov.

Zvečer bomo pripravili košarice in Miklavž nas bo zvečer zagotovo obiskal … Komaj čakam to veselje v naši hiši.

Morda še eno vprašanje: nosi pri vas Miklavž tudi za druge sorodnike npr. dedke, babice, nečake, prijatelje …

Pri nas smo tudi komaj čakali Miklavža, je bilo pa največktat, da je v veliko posodo naložil zelja in slame, pa palice. To je bilo razočaranje, potem pa toliko večje veselje, ko je bilo pod slamo pisemce, da se je Miklavž le pošalil in darila za tako pridne punce pustil nekje drugje v hiši in jih bo treba poiskati. In potem smo vse preiskali in končno našli pehar sadja, kakšno čokolado, igračo ali knjigo.
Veselja polna hiša!

Danes ponoči bo Miklavž nosil že za moje punčke, škoda, ko čas tako beži.

Srečno in veselega Miklavža vam želi Lala

Prihajam s podeželja in poznali smo samo Miklavža, tako da je bil precej bogat. Prinesel je suho sadje, obleke, šolske potrebščine. Pisali smo mu pismo in nastavili pehar, v katerega je potem natrosil dobrot. Če nisi bil priden je prinesel malo manj. Prišli so tudi parkeljni, katerih si se, če nisi imel čiste vesti, bal in molil pred njim, da te ne bi odnesli.

Sicer je nosil darila tudi Dedek mraz, darila pri očetu in mami v službi, vendar nanj nimam bistvenega spomina.

Miklavž je prav sladek spomin na otroštvo, se mi zdi, da sta ga sedaj Dedek mraz in Božiček močno razvrednotila. Prav tako je razvrednoten bistveni pomen božiča, ki je v srcu nas bolj ali manj vernih kristjanov.

Sicer pa je važno, da otrokom vzgajate starši odnos do materialnih dobrin, otroci pa bodo še vedno najbolj navdušeni, če jim obljubite, da boste poskusili biti v prihodnjem letu več z njimi.

Lep pozdrav!

Saša, pri nas Miklavž pusti tudi kakšno malenkost za babico, dedka ali prijatelje, če se v tem času obiščemo. In tudi pri njih včasih pusti kaj za nas…

Pri nas tudi.