Prosila bi za pomoč. Stara sem 27 let. Poročena 3 leta. V zakonu se nama je rodil otrok, star pa je 1,5 leta. Z družino živimo pri njegovih starših, v njihovi hiši, ampak v svojem stanovanju.
Tu pa je tudi problem. Ne bom na dolgo in široko razlagala, da mi tast in tašča, predvsem ona, močno načenjata zdravlje. Gre za to, da živim iz njihove strani pod zelo močnim pritiskom. Obsedena sta tudi z mojim otrokom, obnašata se kot da sta onadva starša, jaz nič ne vem, nič ne naredim prav v zvezi z njim,….. Najraje bi videla, da bi jaz kar izginila, njima bi pa ostal sin in vnuk.
Gre pa za to, da potrebujem psihično trdnost. Kako bi dosegla, da mi razne žaljivke, podtikanja, ipd, ne bi prišli do živega? Da bi enostavno preslišala, da mi ne bi prišlo do duše, do srca, ker trenutno sem psihično zelo šibka, jokam, vse me prizadane. Precej sem shujšala, ker ne morem jesti, poleg tega se mi pa po koži spuščajo madeži brez fiziološkega razloga, torej so na živčni bazi.
Rada bi “ojačala”, rada bi bila spet vesela kot nekoč. Sedaj se namreč sploh ne smejem več, ker mi ni do tega.

Selitev ne pride v poštev, mož pa je v precepu. Mama ga namreč vidi več kot jaz in ima možnost vpljivati nanj z vsem mogočim. On sicer tega ne vidi, ker je mama le mama in ni možno da je mama tako žleht.

Mi lahko kako pomagate?

Res mi je hudo, ko prebiram tole. Mislim, da ne pretiravam, ce recem, da gre za zelo pogosto situacijo v Sloveniji. V zelo veliko druzinah je tako. Ampak ves, zakaj? Pri nasilju – psihicnem ali fizicnem – in pri tebi gre za psihicno nasilje, ki ti je tudi ze nacelo zdravje –
se vedno pojavi “popoln par” – nekdo, ki tezi in nekdo, ki je pripravljen prenasati tezenje. Ce ne bi mucitelj pogruntal, da ne bo nobenih resnih protiukrepov s strani zrtve, tega ne bi pocenjal. Obicajno so zrtve zenske, ki so pripravljene vse potrpeti zaradi ljubezni in iluzije, da bo nekoc bolje.

Ce si se o stvareh ze poskusala pogovoriti z mozem in ni zaleglo, ti mora to zelo veliko povedati. Ko se clovek poroci, mora biti vedno prvi tvoj zakon in ne tvoji starsi. Sprejmi dejstvo, da tvoj moz prihaja v paketu s svojimi starsi in da se jih ne mores znebiti, saj pravis, da selitev ne pride v postev (verjetno se on noce preseliti). Oni to vejo in tezijo ti zato, ker si to pripravljena prenasati. Vedo, da si fizicno obkoljena, ker pac stanujes pri njih, in stvar se ocitno ne bo koncala, ker se vlece ze tri leta, po teh letih ti je pa lahko ze marsikaj jasno. Mislim, vedno lahko cakas, krtuto receno, da bodo njegovi pac scasoma ostareli in umrli in bo potem boljse, vendar je vprasanje, kaj bo do takrat, ko se to zgodi, se ostalo od tebe in od tvojega zdravja. A je vredno?

Ce bi rada dusevno moc, je obkoljena na ta nacin ne bos dobila. Razen ce okrog sebe zgradis zid in se delas, da zunanji svet ne obstaja in da te ne boli, kar je pa brez veze, saj te bo v resnici se naprej bolelo, a ne? Brez veze se delat, da te ne, ce pa te.

Dusevno moc bos dobila takrat, ko se bos odlocila, da se to neha, in to resno mislila. Ce bos zahtevala, da gre moz s tabo na svetovanje,ker imata velike probleme. Ce predloga ne bo sprejel, bos vedela, pri cem si – da bolj zaupa maminemu krilu kot pa tebi. Dusevno moc bos dobila takrat, ko se bos, ce se moz ne bo pripravljen postaviti na tvojo stran, pripravljena odseliti sama in se bos tudi zares odselila. Dusevna moc je, ko se zenska, ki trip psihicno nasilje, odloci, da tega ne bo vec prenasala, ker to ni prav. Svet bi bil drugacen, ce bi se vec zensk odlocilo, da nad njimi nihce ne bo izvajal nobenega nasilja, ce bi zahtevale, da moski ze enkrat odrastejo in se ne drzijo mame za kiklo, v nasprotnem primeru pa bi jih poslale nekam in nato ugotovile, da se imajo same veliko bolje kot s partnerjem, ki to ni. Prevec jih trpi tako kot ti, ampak ce hoces, da se to neha, moras tudi zares nekaj spremeniti. To je prava dusevna moc. Zivljenje je tvoje, TVOJ dragocen zvezek, in noben ti nima pravice kracati po njem in ga trgati, ce tega to ne dovolis in ga z zvezkom usekas po prstih.

Tvoj zakon se bojim,da ne bo vzdržal,če ne bo tvoj mož 100% na tvoji strani.Morala boš nehati jokati in razmisli o tem,kako najprej možu in tudi tastu in tašči dopovedati ,naj se osebno ne vtikujejo v vajin zakon in vajine medsebojne odnose. Gre za dobrobit vajinega zakona in tu se bo treba kar veliko potruditi.Ne dovoli si,da te obravnavajo,kot privesek pri hiši.V skajnem primeru,pa če res ne bo šlo drugače,se skupaj s svojo mlado družino odpokite,da jih tudi tebi ne bo treba prenašati,ker kot praviš,ti to načenja zdravje.
Starši pa če jim bi sin kaj pomenil,bi želeli,da ste srečna družina,tako pa vam tega ne privoščijo,ker po mojem mnenju tudi pri njih vse ne klapa O.K.
Najbolj jih boš ujezila,ko jih boš ignorirala,takrat,ko si bodo dali največ duška,da te kritizirajo in šimfajo.Če boš to res naredila,bodo čutili,da nimajo več toliko moči nad tabo.Bodi korektna in močna do sebe in moža ter reši sina pred kremplji mame in očeta,da še on ne postane kakšna duševna razvalina.
Ne dopusti niti tega,da se delajo,da imajo radi vnuka.Če bi ga res imeli,bi ga ne vpeli v svoje okove že sedaj in ga zasužnjili s svojimi pogledi in nazori,ki pa so verjetno proti tebi.
Srečno!!!

Oj

Jz ti predlagam, da prisiliš moža, da prebere knjigo od Košiček Marijan: Človek, imej se rad!

Ali pa jo preberi sama, da boš vedela s čim se spopadaš. Tast in tašča te vidita kot izjemno sovražnico, ki bo uničila njunega sina in ne zna skrbeti za njunega vnuka.

Če ne boš nečesa storila bo to zelo težko zate! Mož more stat na tvoji strani! In to bo res trajalo tolko časa dokler te ne bosta ugonobila al pa se boš postavla zase in jima dala vedt kaj in kako. Samo ob tem moreš bit ostra in nepopustljiva in tu ni prostora za solze na očeh! Šibkosti v tem primeru ne smeš pokazat.

Še prej pa se temeljito pogovori z možem in mu vse povej ter mu daj jasno vedeti, da njegovo mesto je ob tebi!

LP, Dejan