metanje dojenčka v zrak
Naš tast je včeraj dojenčico metal v zrak,stara je 10 mesecev.Meni osebno se je zdelo metanje v zrak premočno,seveda smo mu tudi rekli,da naj odneha,vendar je pač tak tip človeka,ki dela dalje po svoje.Jezna sem nase,ker nisem nastopila bolj odločno,vendar se poznam in vem v kakšnem tonu bi potem pogovor stekel.Skrbi me,ker vem,da metanje v zrak ni tako nedolžna stvar,ampak temu človeku kaj dopovedat je pa tudi že višja znanost.Ali bi lahko metanje v zrak fejst škodilo moji dojenčici?Kaj če bi se dojenčica v zraku nekako obrnila?Sploh ne upam pomislit kaj bi se lahko zgodilo.
Draga mamikas32,
s tasti, ki so bolj trmaste, mačo vrste, je včasih res naporno. Si ne dajo veliko dopovedati, na strokovno literaturo se požvižgajo (ker “sami najbolje vedo, kaj je prav in kaj ne”) in se iz “svežih, zaskrbljenih” mam obenem še norčujejo.
Poznam vriskanje uživajočih dojenčkov, ki jih moški (tudi očki) mečejo v zrak. A žal tudi stiske, grozo in obžalovanja tistih (res redkih), ki se jim je pripetila nepričakovana nesreča – bodisi, da je bil dojenček še tako majhen (in mlahav), da je postal po “uživanju” zaspan, ker so mu otekli možgančki (to velja predvsem za mlajše od 4 mesecev), bodisi da je ob prestrezanju zdrknil skozi roke na tla ali pa (tudi to se je zares zgodilo), da so ga vrgli previsoko in je z glavo priletel v strop…
Mislim, da je v vašem primeru olajševalna okoliščina, da je dojenčica že “večja” in ima že bolj stabilne mišice vratu, ki prestrezajo pospeške in pojemke. A bi vseeno “našuntala” moža, da naj tastu na obziren način odsvetuje takšne užitke…
Pozdrav,