‘Metanje’ babic na trebuh
Spoštovana Zalka,
Zanima me, koliko porodov ste sama vodila in za koliko nastalih posledic ste kadarkoli pravno odgovarjala? Ker se mi zdi, da zelo veliko poveste o stvareh, za katere pravno in moralno odgovarjajo drugi.
Pa brez zamere!
Sicer najnovejši podatki slovenskega perinatalnega sistema kažejo, da je največ porodov brez kakršnihkoli intervencij trenutno v porodnišnici Novo Mesto.
Za moj okus (če bi lahko izbirala in bi se mi ljubilo peljati tja oz bi bila razlika med porodnišnicami res tako bistvena) je trenutno najlepša in najudobnejša porodnišnica v Murski Soboti – prej je ena gospa sprešavala glede poroda v vodi; v MS imajo čudovito novo porodno s kadjo (ona je sicer že zdavnaj rodila, ampak za druge..).
V Ljubljani je epiziotomija v resnici precej redka stvar. Da se ženskam ne razloži kako in kaj… ni res. Iz lastnih izkušenj. Vse jasno povedano, razloženo, možnost vprašat,… Glede na podatke pa imajo res največ posegov – carskih rezov, ampak je razlog ta, da se vse komplicirane nosečnosti, ki zahtevajo terciarni center napotuje tja. Imajo tudi posebno obravnavo zdravih porodnic – brez vseh intervencij. Vprašajo ob sprejemu, če si porodnica to želi, v kolikor ni medicinskih ovir.
V Kranju je porodna izkušnja zanimiva predvsem zaradi (praktično neomejenih) možnosti analgezije pri porodu in prisotnosti partnerja tudi v obliki sobivanja, v primeru CR je partner poleg v operacijski…
Jesenice se trudijo čimbolj brez vsakršnih intervencij, a jih vseeno šiša NM, ki se s tem ne hvali…
Hja gospe… ne verjet vsega.. sploh ne ljudem, ki svoje usluge prodajajo za (veliko) denarja. Največkrat so to ljudje, ki pravno, etično ne kako drugače v bistvu ne odgovarjajo za posledice svojih dejanj oz zahtev. Zdravniki in babice v javnih ustanovah so plačani enako ne glede na to, kaj z vami počnejo. In večina nas dela svoj posel s širokim srcem in z namenom zdravih mater in otrok. Imejte to v glavi.
Sem pa mnenja, da bi naša ZZZS lahko financirala psihološke podpornice oz podpornike pri porodu in ne bi bili več rezervirani za samoplačnike, kot je trenutna ureditev doul v slo (neka siva cona). Veliko žensk dejansko pride na porod psihično nepripravljenih in od tod izvira precej težav med porodom. Stroko in konkretno vodenje poroda pa raje prepustite za to šolanim in odgovornim. S strašenjem žensk si resda lahko naredite precej prometa in zaslužka – zato pravim, da bi takšne usluge moral kriti ZZZS, in bi bila stvar hitro rešena. Za vse bi bilo bolje in ugodneje. Če pa svoje delo delate s srcem, kot ga mi, potem vam tudi ne bi bilo težko za bistveno manj denarja delati enako dobro, kajne?
Vedno mi je zanimivo poslušati laično inetrpretacijo dogajanja med porodom in nato primerjati dejansko stanje z izvidi in porodnim zapisnikom. Le čevlje sodi naj kopitar!
Ana Lasič, dr.med.
Spoštovani,
vaše sporočilo odpira nekaj pomembnih vprašanj, na katera bom odgovorila.
Ker pa niso nujna in ker sem trenutno precej zasedena, se oglasim čez čas.
Lep pozdrav,
Spoštovani,
ste eni redkih, ki ste izrazili svoje kritične poglede in dvome ter se pod to podpisali.
Odprli ste nekaj tem.
Dotaknila se bom vsaj nekaterih:
Porodne spremljevalke (doule, dule), tudi poporodne doule delujejo v Sloveniji pod temi imeni od leta 2009, ko smo pri Združenju Naravni začetki organizirali prvo izobraževanje oziroma usposabljanje. Od takrat do danes so posamezne doule ubrale različne poti, nekatere med njimi delujejo v (do tega trenutka) še neformalnem združenju slovenskih doul, spletna stran http://www.doula.si. V nekaterih porodnišnicah počasi, v drugih pa hitreje doumevajo pomen in vlogo doule in tiste bolj napredne tudi aktivno sodelujejo z njimi.
Vaš predlog, da bi vsem porodnicam, ki želijo/potrebujejo podporo doule med porodom, to tudi omogočili, ne da bi same morala finančno prispevati, je odličen. Na podlagi znanstvenih dokazov o pomenu doul za porodnice, pa tudi otročke, partnerje — kratkoročno in dolgoročno — je smiselno, da bi bila storitev dostopna ne glede na ekonomski položaj posameznice oz. para, ne glede na regijo oziroma kraj bivanja in ne glede na to, v kateri ustanovi posameznica namerava roditi.
Kako urejajo medsebojni daj-dam doule in posamezne ženske pa je predmet njihovega dogovora. Mislim, da ste napačno informirani: ne jaz ne Združenje Naravni začetki, v imenu katerega (brez plačila) moderiram ta forum, ne predlagava ali kako drugače sugerirava, kako naj doule oblikujejo svoje storitve. Kakor sem obveščena, marsikatera doula z velikim razumevanjem prisluhne ženski ali paru primeru finančne (ali tudi kake druge stiske). Nekoliko poznam delovanje doul po svetu: nisem še srečala take, ki bi s svojim delovanjem obogatela.
Porod je dejanje ženske, v katerem se prepletajo zdravstveni, ožje medicinski, kulturni, psihični, družinski … dejavniki. Strokovnjaki, kot so babice in zdravniki (različnih specialnosti) so za varen in izpolnjujoč porod pomembni del kroga ob porodnem dogodku.
Svetovna zdravstvena organizacija je že v davnih sedemdesetih letih dvajsetega stoletja pri prenovi pristopov k porodni oskrb k sodelovanju poleg zdravnikov/zdravnic in babic povabila antropologinje (kot na primer sociologinje Ann Oakley), psihologinje in predstavnice drugih strok. O tem pričajo dokumenti SZO.Vsaka stroka skrbi za svoj lasten napredek in preveritev svojih praks, zagotovo je tako v babištvu in v porodništvu, nobena pa ni samozadostna. Naloga družboslovja in humanistike je zagotovo tudi razvoj kritične misli o naravi ved, njihovi družbeni vpletenosti, o konstrukciji znanja in resnic itd (mdr. filozofija, zgodovina, epistemologija, sociologija zdravja, rodnosti in rojevanja, ženske študije).
Znanost je utemeljena na preverljivih znanstvenih podatkih … in precejšen del svojega strokovnega prizadevanja sem usmerila v opozorila, kako uveljavljena porodna pomoč ne ustreza kriterijem lastne stroke. Nekako v drugi polovici dvajsetega stoletja se je izoblikoval tudi drugačen pristop v medicini: na podatkih raziskav utemeljena praksa, »evidence based medicine« ali »evidence based practice«.
Tako je nastala tudi Cochranova knjižnica, ki je še danes eden pomembnih virov za preverjanje pristopov, metod in posegov, pridružili pa so se mu tudi drugi dobri viri.
V raziskavi Porodnišnice za današnji čas, v kateri so sodelovali raziskovalci z Ginekološke klinike, Zdravstvene fakultete Ljubljana, Inštituta za varovanje zdravja, smo ugotavljali, katere postopke in posege se uporablja v naših porodnišnicah in jih med drugim primerjali s priporočenimi s strani SZO.
Leta 2005 je bil odstotek prerezov presredka v slovenskih porodnišnicah precej visok, več kot polovici porodnic so prerezali presredek.
V posameznih porodnišnicah je po zadnji podatkih odstotek prerezov presredka upadel, okvirni podatek za porodnišnico Jesenice za leto 2012 – izvedli so manj kot sedem odstotkov prerezov presredka.
Pritisk na fundus – vrh maternice je zelo kontroverzen poseg med porodom in bi ga morali uporabljati le v izjemnih primerih.
Ne samo, da so porodne izkušnje zanimive in so usrezno zbrana in urejena, analizirana itd. pričevanja verodostojno študijsko gradivo; zaradi narave porodne pomoči je ključno, da se v oblikovanje porodnih storitev vključijo tudi uporabnice, da bi lahko sodelovale pri tem, kar se bo dogajalo z njimi, njihovim otrokom …. Da bi zdravstveni strokovnjaki lahko svoje delo opravljali v dobro žensk in otrok in v svoje lastno poklicno zadovoljstvo, je pomembno zagotoviti, da je obporodna skrb osredinjena/osrediščena na žensko in otroka. Ne le v teoriji, v vsakdanji praksi je vprašanje, za katerega pravite, da ga v porodnišnici Ljubljana že zastavljajo (kako ženska želi roditi) pomembno, ker se glede na odgovor tudi oblikuje porodna pomoč.
O vsem tem in še o čem drugem govorijo publikacije, ki sem jih napisala in uredila, različni prispevki itd. V letu 2010 smo pri Združenju Naravni začetki oblikovali tudi Porodno pobudo za odlično obporodno skrb (z razlagami), ki so jo podpisali tudi nekateri vidni mednarodno priznani strokovnjaki (več: http://www.mamazofa.org/sites/default/files/akcije/56-porodna-pobuda/porodna-pobuda-pojasnila.pdf) .
Hvala vam za vaš pogled od znotraj o tem, kakšne spremembe oz. ponudbo ste zaznali v različnih porodnišnicah. Dragoceni bodo tudi podatki o tem, koliko (če) bo upadlo število posegov, kot so na primer britje, klistir, prerez presredka, raba umetnih popadkov itd, ki so pri fiziološkem porodu večinoma nepotrebni. Odlično bo, ko bo vsaka porodnišnica objavljala svoje podatke. Razumljivo, da je smiselno podatke opremiti s komentarji, kot to, da sta mariborska in ljubljanska porodnišnica terciarnega tipa, kot omenjate vi. Še več, zelo bi bilo zaželeno, da bi posamezni porodničarji in babice poznali rezultate porodov, pri katerih so sodelovali.
Nisem kompetentna za izvajanje porodne pomoči, tega nisem nikoli počela. Babice so tiste, ki podpirajo fiziološki porod, pomagajo, če je treba, nadzirajo potek in zdravstveno stanje otroka in matere …. porodničarji in porodničarke pa pomagajo pri porodih, kjer se napovedujejo (ali so) zapleti, večje zdravstvene težave otroka/matere. Navajam, kar smo zapisale o tem, kakšna naj bi bila Odlična obporodna skrb — v Porodni pobudi:
»6. Uresničen je model obporodne skrbi, ki združuje babiški in zdravniški pristop.
Uresničen je model obporodne skrbi, ki premišljeno in utemeljeno združuje oba pristopa: babištvo kot skrb za fiziološke poteke nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja in zdravniški pristop ob (potencialnih) boleznih, tveganjih in/ali zapletih v obporodnem obdobju. Med seboj se dopolnjujeta, zagotovljeno je prehajanje uporabnice med obema pristopoma glede na zdravstveno stanje, da bi zagotovili varno in učinkovito skrb za otroka in žensko.
Babištvo in porodništvo sta samostojni stroki, vsaka s specifičnimi kompetencami in odgovornostmi.”
To, kako (se) rodimo je izjemnega pomena za ženske in za otroke, za družbo. Ne gre, da bi o tem smela govoriti le ena stroka, še manj, da bi imela brezprizivno avtoriteto. To je preživel koncept . Nosečnost in porod, spolno in reproduktivno zdravje so priznane teme antropoloških, socioloških ved, ženskih študij, feminizmov itd.
Ključ dobrega poroda je v sodelovanju: ženske s svojim rojevajočim se otrokom in svojim lastnim telesom (še bolje, ženska je tudi svoje lastno telo in ni ločena od njega), z babico in drugimi zdravstvenimi strokovnjaki (po potrebi), če želi, tudi v spremstvu svojih izbranih oseb; med strokovnjaki v zdravstvu in v multidisciplinarnem sodelovanju (če gledamo širše z vidika organiziranosti obporodne pomoči v posamezni družbi). Kot smo zapisale v Pobudi:
»Za oblikovanje in spremljanje sistema obporodne skrbi je ustanovljena posvetovalna skupina; cilj je varna in učinkovita skrb za mamo in otroka.
Posvetovalna skupina združuje odločevalce in oblikovalce politik, zainteresirane javnosti, združenja, strokovnjake z različnih področij, predstavnike izobraževalnih in raziskovalnih institucij ter izvajalcev; delo temelji na sodelovanju in priznavanju kompetenc.
Izobraževalne in raziskovalne institucije na področju obporodne skrbi so zavezane k razvoju znanosti in strokovnosti ter vzgoji in izobraževanju strokovnjakov. Izvajalske organizacije so zavezane k uresničevanju odlične obporodne skrbi. Odločevalci in oblikovalci politik so zavezani k zagotavljanju pogojev in uresničevanju delovanja odličnega obporodnega sistema.«
Lep pozdrav,
Zalka Drglin – malce tudi Kopitar 🙂
