Metadon in nosečnost
slučajno sem zašla na ta forum, od tega je že dolgo ampak upam da nisi rodila otroka! vsak pofukan dan mislim na samomor pa imam komaj 14 let. le zakaj? moja mami je odvisnica! ni tako lahko nehati. moja največja želja ni da bi s tem prenehala ampak da se jz sploh nikol nebi rodila! ti nebi blo težk da bi vedla da te lastn otrok prezira? men je moja mami uničla živlenje, dobesedno. upam da čimprej umrem, ODVISNICE NE ROJEVAJTE! vaši otroci vas bojo sovražl do konc živlenja, takoj ko bojo zvedl kaj je samomor ga bojo nardil. tud js ga bom u kratkem, sam se še psihično pripravlam na to. NE ROJEVITE, NE UNIČUJTE OTROKOM ŽIVLJENJ SEBIČNEŽI!!!
gonnadiesoon pozdravljena!
Tudi sam sem se srečal z ljudmi s podobnimi življenjskimi izkušnjami,kjer je prav zanimivo to, da so kljub vsem pomislekim o samomoru, kljub pomislekom kako jim je življenje en kup dr..ka, itd, V ŽIVLJENJU NAŠLI SMISEL, SEBE ZAZNALI KOT DRAGOCENOST, NE GLEDE NA STARŠE, NE GLEDE ALI SO ZAŽELJENI OD STARŠEV ALI NE…
Tako sem počeščen, ko jih smem občudovati v tem kdo so sedaj, kam gredo in kako odkrivajo v sebi potenciale, darove, …, ki jih prej niso videli a so zato mislili, da jih ni.
Priznam, da bi mi bilo v veselje, ko bi tudi ti, vsaj poskusila, namesto iskanja in opogumljanja za samomor, pričela iskati smisel svojega obstoja, kljub vsemu s čimer si se srečala. Draga gonnadiesoon, kljub temu, da te ne poznam, sem prepričan, da si nam vsem ljudem prišla nasproti kot dar z določenimi dobrimi lastnostmi. Upam, da sem v tvojih očeh vreden spoznati tisti kotiček Tebe, ki te dela plemenito, ljubečo, vredno, dragoceno, dobro… Vsak izmed nas, kdaj pogreša , da nas imate ljudje za vredne, in namenite vsaj kanček svojega dragocenega časa za nas.
gonnadiesoon, lahko danes podeliš z nami to, kar ti je v življenju dobrega uspelo, podeliš z nami to, kar je tvojega razmišljanja o dobrem, ki ga pogrešaš, podeliš z nami to, kar si dejasnko v življenju dobrega želiš in morda ne verjameš, da to zmoreš doseči, …? Vsaj toliko te prosim, da mi prideš naproti.
Jaz sem starš trem otrokom, ti mi lahko pomagaš, da bom še boljši starš, pomagaš da omogočim svojim otrokom dobro popotnico v življenju. Tvoj zapis mi daje pogum, da se boš odzvala in mi – nam pomagala.
Hvala za sodelovanje.
D.P.
Tudi jaz sem se drogirala in pila metadon,ko sem zanosila.Ko sem videla da sem noseča nisem mogla takoj prenehat,ko sedaj pomislim me je groza,ampak tisti ki niste šli čez odvisnost tega ne razumete.Nikoli si nebi odpustila,če bi šla delat splav,saj sem sedaj najbolj srečna mamica,zelo zdravega in pametnega otroka.In čista od vsega!
Tudi jaz sem že petnjst let n metadonu ,sedem let brez vseh drog z alkoholom in cigareti vred,saj že tri leta ne kadim,ti gonnadiesoong rodila sem zdravega fantka,ki ni imel nobenih problemov.kar se tiče odtegnitvenega sindroma,abstinenčnega sindroma no,skorj ves čas je spal in prespal krizo zdaj pa sedi ,ko normalno rojeni otroci,to lahko naredijo le s pomočjo ,kliče nju,mamama,tatata pa ne-ne ,tko da se prav čudijo kako hitro napreduje,ne meči nas v isti koš.Vsi govorijo,da je pravi veseljak ker se ves čas smeji.Mene sta starša zapustila zato jaz svojmu sina tega ne bi naredila vidim da si zelo nespoštljiv osebek ženske.To sem napisala iz jeze ,ker je mene posilil stric pri dvanajsti in drugi dan čež ,da lažem me je oče tako pretepel in vrgel ven,kjer so me čez tri dni oživljali dvakrat z elektrošokom.V bolnišnici me je doktor seznsnil s poškodbami.Hujši pretres možganov,obe razbiti arkadi,zlomljen nos in raztrganine od piercingov,odrgnine,obe ustnici čisto razbiti,modrice po celem telesu, na)zlomljena tri rebra in po pregledu ginekologinje vprašanje od kje imm raztrgan anus in vagino(od posilstva strica).Zdaj in ožganine ,ureznine.zdaj pa končno mi je dal za življenje veselje je moje sonce moje življenje.Si še malo premlada ,da bi lahko razumela te stvari je pa prv d govoriš o tem če ti to pomaga,goonadiesoon,če rabiš pogovor sem ti na razpolago ali pa ti dam kak nasvet,da ti bo samomor sigurno uspel,ne da se boš mal poreckala p te bojo zašil pa spustil.Mislim ,da imaš težave in kličeš na pomoč in jaz sem ti na razpolago čeprav sem bila malo sarkastična.kim
Pozdravljeni!
Sem v 31.tednu nosecnosti in odvisnica.Sem na terapiji buprenorfina(subotexa), to so podjezicne tablete,uporabljajo se v enak namen, kot metadon, le, da ni obcutka zaspanosti in zadetosti. Ko sem zanosila sem se nahajala v groznih zivljenskih razmerih-brez denarja,depresivna,v mislih imela stalno samomor,brez partnerja,odvisna od heroina in pomirjeval.Obup.Ko sem izvedela, da sem noseca,sem bila sokirana,saj sem imela diagnozo, da sem neplodna.Pred tem sem bila v zvezi 6 let in nikoli nisem zanosila,ceprav nisva pazila.Ko sem koncala to zvezo zaradi nasilja,sem spala s prijateljem,s katerim po tem nosva ostala v stikih.Bila sem sama.Na dnu.Nato sem izvedela,da sem noseca. Teden preden sem izvedela,da sem noseca,sva s bivsim partnerjem zopet poskusila,hotela sva zaceti se enkrat.Novico o nosecnosti sva izvedela skupaj. Znorel je,normalno.Bila sem zmedena,a vesela,ker sem vedno upala,da bom nekdaj postala mama.A ne v taksnih razmerah.Bivsi partner je zahteval splav,nato je dal za nekaj dni mir in rekel,da bova ze zmogla.Nisem bila tako vesela,kot bi mogoce morala biti.Nato se je zgodilo, kar se je ocitno moralo zgoditi.Ta “partner” me je zelel ubiti,en vecer me je zagtabil za vrat,nisem pricakovala,padla sem na tla in zacel me je na vso moc brcati v trebuh,ces,da bi splavila.Uspelo mi je zbezati in prisla je policija.Pristala sem v bolnisnici.Z mano in otrockom je bilo po cudezu vse ok. Dogodki tega vecera so povzrocili v meni tisti KLIK,ki ga cakamo vsi odvisniki.Klik,ki povzroci,da tega ne zelis vec,da hoces ziveti…Po dolgih sedmih letih sem se preselila nazaj domov,h svoji druzini.Pride trenutek,ko ugotovis,da je druzina tista, ki ti bo vedno stala ob strani,pa ceprav si prej bezal stran od njih,mislil,da te ne marajo,mislil, da jim je vseeno.Mogoce so bili le obupani in so se zato tudi odmaknili.Vsako dejanje ima svoj vzrok in posledice,v kateremkoli pogledu.
Mogla sem sprejeti,da se svet ne vrti okrog mene,da ne morem dobiti vedno pozornosti,ko si to zelim in da to ne pomeni,da me sovrazijo.Nekdo mi je nekoc rekel, da ne morem biti vedno zrtev.Takrat tega nisem razumela,a zdaj mi je jasno.Sploh, ko ti mlajsa sestra rece, da vidi, da sem se spremenila,da se je prej stalno vse vrtelo okrog mene.To me je zabolelo.In streznilo.
Stirinajst dni po tistem dogodku,sem bila sprejeta na detox na CZOPD Ljubljana,tam sem ostala 14 dni,pomagali so mi,da sem se ocistila pomirjeval, da sem opustila vse tablete proti depresiji in da sem prenehala s heroinom ter se vkljucila v zdravljenje odvisnpti s buprenorfinom.Noseca sem bila 7 tednov,mogoce manj. Ce ne bi presla na to zdravilo in bi se “skrizirala in spucala”,bi lahko splavila,tako, da nisem tvegala.Zdaj sem stabilna,jemljem le to zdravilo,ki pa h sreci nima taksnih ucinkov na otroka, kot metadon.Se vedno upam, da je res kar pravijo zdravniki, da moja puncka verjetno ne bo imela abstinencne krize,ampak jaz sem pripravljena na vse.Vem,da ji bodo pomagali.Pocutim se krivo,ker bom za tisti jok kriva jaz,a moram biti mocna, ji stati ob strani ter zaupati v dano zdravnisko pomoc.
Spremenila sem nacin zivljenja,z nikomer od odvisnikov nimam stikov,niti kava ne pride v postev,pa ne zarad tega,ker se imam zdaj za nekaj vec,ampak ker sem spoznala, da vsak stik, lahko v meni sprozi tisti lazni obcutek,da pa ni tako hudo ce vzamem drogo.Nocem tvegati, ker kljub temu da imam obcutek,da sem mocnejsa, se moram zavedati, da se vedno nisem dovolj.
Ucim se ziveti,verjetno se to slisi klisejsko,ampak je res. Pet let sem bila izolirana,h temu sem veliko prispevala sama,zato se moram zopet vkljucit v druzbo.Obnovila sem stara prijateljstva,spoznala nekaj prijetnih ljudi in ugotovila, da je ziveti lepo.
Poiskala sem strokovno pomoc,hodim h psihiatru in psihologu,ter se na posvete na CSD,zadnji so me se posebej presenetili s podporo,ki mi jo dajejo.
Soocit se bom morala s tezkimi stvarmi,sprejeti bom morala,da se vsega ne da resiti z drogo. Dan mi je bil cudez,zanositev je bila le moznost za moje ponovno rojstvo. Dana mi je bila priloznost,da postanem steber,da s tem, ko bom opora drugem zivem bitju, postanem trdnejsa.Ne morem reci,da mi je ta moja se ne rojena deklica resila zivljenje-pojavila se je kot zaklad na moji poti in imela sem izbiro.Lahko bi ga pustila in zavrga ali pa pobrala,pazila nanj,ga branila in tako dnem za dnem postajala bogatejsa.Zanjo in zame.
Punce,vem,da nisem idealen primer, a sem mogoce malo blizje temu kar oznacujemo za “normalno” zivljenje,po katerem tako hrepenimo,splo ko smo v grabezu odvisnosti. Potrudite se,dobile smo smisel in moznost za spremembo. Nobena mama si ne zeli,da ji odvzamejo otrocka, ker se sama ni zmogla odpovedat nekaterim navadam,ceprav obstajajo zelo dobri nacini kako to nadomestiti na otroku in mami manj skodljiv nacin.Vem, vse je se vedno le potuha,v mislih imam metadon in ostala nadomestila,ampak tudi pocasi se dalec pride.Pa nikar nizat med nosecnostjo,to lahko zelo zelo skoduje otrocku,v najslabsem primeru splavis.Boljse zvisat dozo in se stabilizirat,se naucit zivet.
Mene je se vedno strah,kako bo ko rodim cez cca 7 tednov.Zelim si biti dobra mama,zanesljiva in trezna. DRZITE PESTI!
Ce ima se katera izkusnje z odvisnostjo in nosecnostjo tek kako je vse to zvozila,naj se oglasi!hvala 🙂 <3
Spoštovana,
Hvala, da ste z nami delili vašo izkušnjo, vašo iskreno zgodbo, ki je in bo, verjamem, mnogim dekletom, ki se znajdejo v podobni situaciji, v veliko podporo in pomoč.
Bilo je potrebnih nekaj težkih, napornih in morda bi lahko rekla, lažnivih let, da ste odkrili, da je potrebno vzeti življenje v svoje roke in ga živeti na polno – brez droge. Deklica, ki jo nosite pod srcem, vam je dala priložnost, kot ste rekli, za ponovno rojstvo. Lahko ste ponosni nase, da vam je to uspelo! Ostanite močni in odločeni, da ste premagali boj z odvisnostjo – za vedno.
Pogumno naprej!
Andreja Lindič