Lep pozdrav,
Za tiste, ki ste začele abstinirati in pa za strokovnjake:
Za mano je dolgo obdobje bulimije-ko ni minil dan, da ne bi šla “objemat školjke”,praktično vse, kar sem pojedla-včasih ogromnooo (več tisoč kcal naenkrat!), vačsih čist normalno, a vedno sem imela tisti občutek preveč polnosti in hrana ni zdržala v meni.
Sedaj sem se odločila za abstinenco in obroke-redne, brez pucanja svojega utrujenega teleščka.
Me je pa ene stvari zelo strah-trenutno imam pri 166cm 52kg in se bojim zrediti!
Ker vem, da je moj metabolizem tako naštiman, da vsaka malenkost, ki pride v telo, jo max. izkoristi, me zanima, koliko ste se, če ste se zredile, potem ko ste začele normalno jesti, brez napadov bruhanj?
In pa kaj ste jedle in kako ?
Saj to je moj največji problem trenutno-strah pred debelostjo (pa sej je že dolgo v meni…)

Na zalost je obmocje teže, ki ga želite vzdrževati še vedno precej pod minimalnim, ki ga imamo za normalnega (ITT=18.8), pravzaprav je na sami meji podhranjenosti, ki spremlja anoreksijo. Ob redni normalni prehrani, se bo zato verjetno vaša teža nekoliko povečala, vsekakor ne nad normalo za vašo višino. Hkrati je pomembno dejstvo, da bo vsako omejevanje vnosa hrane, enostransko prehranjevanje (izločanje ogljikovih hidratov…) in izpuščanje obrokov močno zvišalo verjetnost, da se bodo ponovili cikli nekontroliranega hranjenja. To se posebej pogosto zgodi pri ljudeh, ki so po svoji konstituciji k temu nagnjeni, kar vi očitno ste, glede na vaše težave v preteklosti.
Zato svetujem, da razmislite o striktnosti lastnih zahtev glede teže. Oziroma pretehtate, kaj se vam zdi pomembnejše: ohraniti težo do 52 kg ali doseči spontano in normalno prehranjevanje kljub porastu teže za nekaj kg bliže normalni.

Marija Brecelj Anderluh

Zdaj sem v 6. letu bulimije, in tudi mene je zelo strah okvare metabolizma. Sicer ne zbruham vsakega obroka, vendar imam zaporedne dneve, in tedne, ko se nažiram in nato zbruham vse, kar sem tisti dan pojedla. Zanima me, ča se z leti metabolizem vzpostavi na ‘normalni nivo’ (po ozdravitvi te bolezni)? Kaj mi svetujete sedaj, ko sem se komaj začela boriti z boleznijo, da preprečim okvaro metabolizma? Upoštevati morate, da bom še marsikaj zbruhala. Ali pomaga vsaj to, da po bruhanju pojem vsaj npr. jogurt in sadje, da se telo ne navadi brez hrane? Ali se da s tekom uravnavati pravilno delovanje metabolizma?

Ne razumem natancno, na kakšno okvaro metabolizma mislite. Dejstvo je, da ima lahko tako dolgotrajno bulimično vedenje različne posledice, vendar so po dosedanjem znanju v večini reverzibilne (taka ni npr. okvara zobovja), če se hranjenje normalizira in se napadi basanja in bruhanja trajno prekinejo. Od trenutnih zapletov je najpomembnejša motnja koncentracije elektrolitov v krvi, predvsem kalija, pretirana izguba katerega je direktna posledica bruhanja.
Uravnavanje vseh telesnih procesov je najbolje uravnati kar z rednim hranjenjem, ki naj vsebuje ogljikove hidrate v vsakem obroku. Tako se bruhanje običajno bistveno zaustavi.
Sicer je pa na mestu strokovna pomoč, vsaj v obliki katerih od samopomočnih skupin.

Marija Brecelj Anderluh

Razumet moraš, da se da metabolizem “poštimat”. To ni stvar, ki bi se jo dalo izpeljati čez noč oz. v trenutku (kot je to z bruhanjem).

Kot prvo ti priporočam, da se poglobiš v knjige in članke na internetu. Tako boš ugotovila sploh kaj so kalorije, ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, metabolizem. Kaj jesti in kdaj, da bo telo normalno funkcioniralo.

Poleg tega ti svetujem, da se začneš ukvarjati s športom. Če tega do zdaj nisi počela, bo začeten uspeh sploh velik. S tem boš pridobila mišično maso (=porabnik energije). To pomeni, da boš lahko pojedla več, pa se ti ne bo poznalo, ker bojo mišice hrano porabile za ohranjanje same sebe.

Priporočam ti tudi stran http://www.mojtrener.com . Tam piše kar nekaj uporabnih stvari.

Pozdravljeni!
Sama se že kar dolgo časa prehranjujem po zelo striktnih pravilih; zelo pazljivo gledam na časovni razmak med obroki, ogljikove hidrate vsebujeta le zajtrk in kosilo, pogosto pa jih ne zaužijem niti enkrat v enem dnevu, pojem ogromno zelenjave, sadja ter nizko kalorične hrane, ne jem bele moke in sladkorja… Skratka na dan zaužijem največ 4000 kJ, če ne celo veliko manj. Pogosto pa si enkrat na teden privoščim pravo požrtijo, na katero, priznam, nestrpno čakam cel teden. Me pa po vsem tem muči taka slaba vest, da imam močne bolečine v trebuhu in glavi, hrane pa nikoli ne izbruham. Moj ITM je 16,5. Zavedam se, da sem močno podhranjena in si res želim, da bi se začela normalno prehranjevati, a se resnično bojim preveč zrediti. Vzrok je tudi v manekenstvu, s katerim se ukvarjam.
Prosila bi vas za dober nasvet glede dnevne prehrane. Koliko kalorij pravzaprav naj bi srednje aktivna oseba dnevno zaužila, da bi bila njena teža konstantna? V mojem primeru seveda pričakujem, da se bom nekaj kg zredila, ampak več od treh se ne bi rada. Kaj pa pravite glede prigrizkov? Naj bi bili ti na osnovi sadja in zelenjave ali je bolje, če posežem po OH?
LEPA HVALA ZA VAŠ NASVET.

Pozdravljena,

kot si že sama sebi priznala imaš ITM občutno prenizek, kar kaže na podhranjenost pri tebi. Ti povprečno zaužiješ 1000 kalorij na dan, odrasel človek pa za vsakodnevne opravke potrebuje 1800 -2200 kalorij na dan. Če se boš zredila samo za tri kg se ti to ne bo nič poznalo in tvojemu telesu še ne bo dovolj. Tvoj ITM kaže na anoreksijo. Požrtije do katerih prihaja so znak tudi tega, da je tvoje telo sestradano in da potrebuje več kot mu ti daš. Sama veš kakšen način prehranjevanja je primeren za odraslega človeka. Veš kakšne so posledice podhranjenosti. Ali želiš kaj spremeniti pri sebi ali ne?

Glede na to, da se ukvarjaš z manekenstvom imaš verjetno temu primerno tudi telesno višino. tvoj ITM bi moral priti minimalno do 18 in se gibati v razponu do 20. Pa če si res visoka bi moral biti še višji.

Potrebni so redni obroki, z vsemi hranilnimi snovmi, tudi maščobami. Če potrebuješ smernice glede prehrane si v knjižnici izposodi knjigo Prehrana, ki jo je napisala Anita Naik in pa Proč z namišljeno debelostjo.

Vprašaj se kaj dobiš s stradanjem – razen tega, da preprečiš neželjene kg – pri čem ti pomaga, kaj ti takšen način ukvarjanja s hrano daje? Potem pa razmisli kakšni so minusi tega?

Najbolje bi bilo, da začneš imeti redne obroke, si poiščeš pomoč in začneš raziskovati v čem ti je takšen način prehranjevanja pomagal – v kakšnih stiskah, ter da začneš iskati druge načine reševanja teh stisk ali česar koli drugega. Sama boš to težko zmogla, zato je dobro, da si poiščeš pomoč.

Ti si odgovorna zase. Samo ti se lahko odločiš, če želiš kaj spremeniti. Vprašanje je, če želiš?

Lep pozdrav,

Tatjana