Menjavanje razpoloženja

Spoštovani!

Da vam predstavim moj problem. Že več let opažam pri sebi veliko nihanje razpoloženja. Nihanje razpoloženja se vidi predvsem v mojem delovanju doma in na poslovnem področju. Tukaj gre za faze, ko sem poln energije, lahko spim 3-4 ure na dan in sem v polnem zagonu lahko ves dan, potem pa kot da bi se iztrošil…. pride obdobje ko nisem pri volji za nič druga kot za spanje. Seveda se sam sebe dosti analiziram, ker bi rad prišel stvari do dna. Naj omenim da sem star 31 let in takšno nihanje razpoloženja opažam že približno 15 let. Zanimiv je recimo tudi odnos do partnerke. Pride obdobje ko sem “ves navdušen” nad njo, funkcionirama 100%, potem pa pride obdobje ko se vtikujem v malenkosti in povlačim naprej neke stvari iz zgodovine, ki se mi zdijo drugače nepomembne. Naj omenim, da so ta nihanja ekstremna. Koliko sem o zadevah bral mi to vseskupaj liči na kako blago obliko manične depresije. Naj omenim, da tudi ljudje okoli mene opazijo moja nihanja in me je najbližji prijatelj na ta nihanja tudi opozoril … češ da vidi ka se spreminjam. Naj omenim drugo stvar, ki me pri celotni stvari precej moti. V času ko se začne moja depresivna faza, zelo rad posežem po alkoholu. V tem vidim predvsem razliko, da v fazi ekstremne energije, znam zadeve kontrolirat, spijem s kolegi pivo ali dve (recimo 1x na teden), tudi če je kakšna zabava, lahko kontroliram konzumiranje v mejah normale. Ko pa pride faza moje depresije, se izogibam vsaki aktivnosti, v primeru konzumiranja alkohola, pa opažam da mi kontrola popusti. Predvsem me moti, da v času depresije iz mene vdari nek bes in nemalokrat tudi agresija. Tega v obdobju manije ne poznam in sem neverjeten veseljak. Naj omenim da sem se izpopolnil v tem in v bistvu lahko pred ostalim svetom izjemno dobro skrivam faze depresije. Če me nekdo podrobno pozna, vidi da je nekaj narobe in da postanem zamišljen in zart vase. Naj omenim še, da suicidne misli prihajajo vedno znova na misel, saj v obdobju depresije ne vidim več nekega smisla v mojem delovanju.

Na otroštvo imam bolj ali manj slabe spšomine, saj so me starši vzgajali po svojih merilih in sem marsikaj pred starši skrival, saj je v obratnem primeru obvezno sledil pretep. Ti pretepi so bili s strani očeta nekontrolirani – pretepal z ribiško palico, da sem imel “štrajfne” po rokah, pretepal z bambus palico, da so po hiši na koncu ležali smao ostanki palice. Spominjam se recimo 10 roj. dne, ko sta me hotela starša pustiti doma, ker sta se odpravila na obisk (roj. dan sovpada z praznikom), ker pa seveda otrok kot otrok si želi iti vedno s sabo, so se mi vlile solze na oči, ker sta me hotela pustiti samega. Seveda je sledil tepež takšen, da se spomnim da sem se “od sile” kar polulal. Naj omenim tudi dosti groženj s strani očeta da me “bo pretepel da se bom pohcal in posral”. Zdaj zadeve jaz ne bi rad preveč dramatiziral, saj je bilo tega kar nekaj (v bistvu ob vsakem prekršku), vendar bi rad prišel do dna od kod moj bes po zaužitem alkoholu. Ta bes me muči tui v treznem stanju, vendar ga znam dokaj dobro obvladovat.

Druga štorija je mati, od katere nikoli nisem imel občutka, da bi me imela brezpogojno rada. Seveda sem na to postal pozoren, ko sem se enkrat pogovarjal z partnerko in ji predstavil moje stališče, da nekako od partnerja pričakujem brezpogojno ljubezen v dobrem in slabem. Seveda sem to šel raziskovati in videl da tudi to zna biti problem. Drugače pa je mati funkcionirala tako, da v primeru mojih uspehov, se je vsem hvalila z mano, me poveličevala, kakorkoli pa je kaj bilo narobe pa se je zavila v molk (reimo za 1 teden) in mi dala jasno vedet, da ne želi komunikacije z mano in nič. Spomnim se iz SŠ da v teh obdobjih mi ni niti dajala denarja za malico, niti za prevoz v šolo in sem nemalokrat si moral denar sposoditi.

Zanimivo je, da je odnos staršev do mene še sedaj enak. V primeru da mi kaj uspe, so vsi evforično navdušeni, kakorkoli pa recimo vidijo da sem se napil pa sem seveda največji drek in pijanček.

Kaj vi menite o vsej zadevi? Zdaj ne bi ra prevalil vse krivde na starše, rad bi samo da se zadeva umiri in bi nekako ves čas lahko funkcioniral normalno. Naj omenim da sem poslovno zelo uspešen, zraven službe imam odprt še popoldanski sp, kot dopolnilno dejavnost. Vendar tudi v tem vidim nihanja. Naj omenim še okvirni potek mojih faz … navdušenost na delom, storilnost -> začetek zgube volje do dela, opazovanje nesmisla, počasno začenjanje konzumiranja alkohola -> popolna nevolja do vsega, iščem prijatelje, s katerim bi šel na pivo, konzumiranje večjih količin, nek dogodek, ki mi povzroči izjemnega moralnega mačka (recimo kak izbruh bes-a ali jeze v vinjenem stanju) -> krivljenje samega sebe -> počasno sklepanje načrtov da se naslednjič ne bo ponovilo in kovanje načrtov za prihodnost -> ponovna faza navdušenja nad vsem. Naj omenim da traja vsaka faza kakšna 2 mesca. Izjemno dno … torej popolna depresija, suicidne misli, nevolja do vsega traja približno 14 dni.

Kakšni se vam zdijo simptomi? Seveda ne bi sedaj rad iskal neke opore, da lahko zagovarjam sam sebe, ali mogoče moje pijančevanje tistih 14 dni, ampak kdo to ne pozna zelo težko oceni, saj v sebi čutim neko izjemno praznino. Zadnja dva leta opažam tudi občasno zbadanje v prsnem košu v času prehajanja v fazo depresije, kot eno vrsto pikanje in imam občutek da občasno tudi malo težje diham.

Prosil bi, da mi ne odgovirte v smislu, da naj obiščem strokovnega svetovalca, saj bi vseeno rad zadevo rešil sam in prišel zadevi do dna. Strokovno zdravljenje bi vendarle izbral kot skrajno opcijo.

Že v naprej se vam zahvaljujem za odgovor!

Pozdravljeni! Resnično se vam opravičujem za pozen odgovor…

Po temeljitem branju posta mislim, da pri vas ne gre toliko za težave povezane z MOM, kot za bipolarno motnjo razpoloženja (t.i. manična depresija). Za omenjeno so res značilna nihanja razpoloženja in menjavanje t.i. faz večje storilnosti in depresivnih obdobij.
Prosila bi vas, da mi kaj več opišete kako dolga so ta obdobja povišane energije (kako potekajo), je recimo hitrost vaših misli takrat pospešena? Kako dolga so obdobja spanja oz. depresivnega razpoloženja? Koliko takrat spite, kakšen imate apetit? Ste čez dan spočiti ali neprestano utrujeni? Kako dolga ta depresivna obdobja trajajo? Kako se takrat počutite, imate črne misli? Se pojavljajo v katerih tipičnih mesecih v letu? Na koliko časa se faza obrne? Kako v teh obdobjih preživite dan in podobno… Ima kdo v ožji družini podobne težave? So vaše težave iz leta v leto hujše? Kako na vas vpliva alkohol, vas razvedri, ko ste depresivnega počutja?
Razumem vašo stisko in vsekakor je na vaš razvoj osebnosti vplivalo tudi družinsko okolje, kar pa ne pomeni, da imate opisane težave zaradi izkušenj v mladosti.
Ne bom zanikala, da je za opisane težave najboljša pomoč zdravil in/ali psihoterapije, saj se lahko težave slabšajo in poglabljajo. Vaš post sem posredovala strokovnjakinji, ki vam bo v kratkem podrobneje odgovorila.
Lep pozdrav,
F.Tadeja

Spoštovani!
Sem ženskega spola in stara bom 20 let. Pred kratkim sem opazila da imam težave. Težave se predvsem pojavljajo ko sem ob fantu,saj z njim prezivim tudi vecino casa. Težave pa sse pojavljajo zelo pogosto, vendar trajajo malo casa, vendar dovolj da privede do prepira. Namrec sem zelo dobre volje, nato pa naenkrat postanem tecna, zelim da je vse po moje, iscem prepire in probleme kjer jih ni, ne zelim da me fant poljublja in se me dotika, ceprav me poljublja ne vracam poljubov, bulim v telefon in sem tiho. V tem casu sem kot kaksen ” hlod ” Nato pa nenadoma postanem taksna kot prej in nicesar ne razumem. Nikoli mi ni jasno zakaj je fant jezen name in tako pride do prepira saj ne zaznam kako sem se prej obnasala. Prav ta moj odnos je pred kratkim koncal najino zvezo in sele zdaj sem razmislala kaj pravzaprav sem naredila da me ne zeli vec. Zelo hvalezna bi vam bila za nasvet saj z tako spremembo za kratek cas nebo slo, saj se v tem casu obnasam kot druga oseba.
Zelo vam bom hvalezna za kak nasvet.
Lep pozdrav

Mariposaa, pozdavljena.

Najprej se mi je pojavilo vprašanje, kako je v ostalih situacijah, ko niste s fantom, katere so in kaj se dogaja takrat, da postanete takšni? Kot drugo sem pomislil, kakšna je bila nasploh vajina zveza, kako ste se počutili v njej, ali ste bili z vajinim odnosom zadovoljni?
Morda je za razumevanje začetka te dinamike, ko postanete “odsotna”, bistveno, da raziščete, kaj se spremeni, zgodi, dogaja tik pred tem, ko “postanete tečna, …”. Očitno pride do nečesa, kar spremeni vaše razpoloženje. Kaj bi to lahko bilo?

Ali to, kar opisujete, doživljate kot problem vajine zveze ali kot vaš problem? Za vašega partnerja žal ne morem govoriti, toda, ali menite, da bi ga lahko morda ujezila vaša neodzivnost na njegova prizadevanja po stiku z vami (poljubi, objemi, …)? Kaj pa vas vznejevolji? Morda ravno vsa ta pozornost? Kako se počitute, ko vam nekdo namenja veliko pozornosti in si prizadeva priti v stik z vami?
Ko rečete, da postanete druga oseba, kaj to pomeni? Kaj se dogaja v vas, da ne zaznate, kako ste se obnašali? Težko je podati kakšen nasvet v takem primeru, saj je očitno velik del tega, kaj se dogaja, zavit v tančico nevednosti.

Morda bi bilo tukaj dobro, da ste pozorni, kaj se dogaja z vami, kako se počutite, kje pride do spremembe razpoloženja in v kakšnih situacijah. Torej, da prisluhnete vašim občutkom in ste pozorni nase. Morda kakšne vaje iz čuječnosti, ki vam lahko pomagajo pri tem, da ozavestite to, kaj se dogaja v vas, ko pride do opisane spremembe.

S prijetnimi pozdravi,

Parov Anzelc