Menjava partnerja ali psihe?
Stara sem 22 let,poročena in imam dobro leto starega otroka. Finančno samostojna z izobrazbo in dobrim začetkom kariere. Z svojim možem (28 let) v najini zvezi rasteva in ustvarjava. Začetek najine veze, poroka, čudovit otrok, spolnost-vse pravljično. Ampak moja psiha-večkrat ko vidim nekoga iz preteklosti, sošolca,prijatelja, znanca, si v mislih predstavljam kako bi bilo biti z njim-živeti, jesti, spati,…O tem razmišljam očitno tako intenzivno, da ponoči o tem celo sanjam. Problem pa tiči v tem, da se videvam z drugim moškim, s svojim dolgoletnim prijateljem. Nora sem naj, ljubim ga, v spolnosti pa se ujameva tako neverjetno dobro, da mi smešno rečeno zamegli vsako črtico razuma, ki je še ostala v meni. Samo enkrat sem vmes spala z svojim možem, bilo mi je brez veze. Kar verjeti nisem mogla.Ta moj novi partner je samo leto dni starejši od mene. Prekršil je vsa načela-moralna in fizična, da je lahko sploh spl z mano, ker mojo družino pozna in jo spoštuje. Mojega otroka je pripravljen sprejeti brezpogojno. V življenju se mu je zgodilo že veliko hudih stvari, uspešno opravlja težko službo, psihično je dokaj stabilen. Z njim bi materialni status poslabšala in ne izboljšala, da ne boste mislili da sem “pleharca.” Pridejo dnevi ko me odvrne in reče, evo konec je, ni pogojev,to ne smeva narediti in basta. Potem oba jokava in cmeriva nekaj dni, dokler se ne srečava in preprosto ne moreva drug brez drugega. Bolečina razjeda oba. Hudo nama je! Tudi jaz nočem zapustiti družine.
Narava mojega dela mi dopušča tridnevne odsotnosti od ružine, pri katerih se mi pridruži on. Vedno ko se ti dnevi konačjo, ga zagarbi panika in začne živčariti, on ali pa jaz, kako je to prehudo in brezsmiselno. Resnica je, da se ljubiva in da naju boli. Hudo boli. Mene skrbi, da mi v moji zvezi z mojim možem nekaj manjka in da si zato predstvljam, kaiko bi bilo z drugimi. Pri tem novem partnerju pa se mi je to zgodilo prvič včeraj, da sem pomislila kako bi bilo z nekim njegovim prijateljem. O blutek imam kot da se z ljudmi v življenju igram, izberem si nemogoče ljudi in nato probavam ali ga lahko osvojim popolnoma in potem manipuliram z njim. Vedno mi uspe, pa naj je natakar, komercialist ali pa policist, velik, majhen, črn ali svetel. Moja zunanjost je privlačna, tudi po porodu. Pa vendar s nisem nikoli za brez veze “dajala dol” z nikomer in se tudi ne mislim. Prosim pomagajte mi, saj lahko uničim življenje sebi, svojemu zlatemu otroku in dvema čudovitima moškima ki me brezmejno ljubita in potrebujeta. Naj povem le še to, da svoje družine ne morem zapustiti, včasih pa imam občutek da bom zaradi ljubezni do novega partnerja ubila sebe. Če potrebujete za svoj odgovor še kakšne podatke, mi jih prosim posredujte. V pričakovanju odgovora Vas lepo pozdravljam.
Spoštovana Katarina,
nekaj v vaših trditvah ne bo držalo, na primer to da z možem v vajini zvezi, rasteta in ustvarjata, da imata pravljično spolnost, hkrati pa poveste, da je spolnost z njim “brez veze”, kadar ga primerjate z ljubimcem.Zdi se mi, da je pri vas bistvena potreba po upoštevanosti in pozornosti in da so spolni odnosi pravzaprav le instrument za doseganje obojega.Imate vse možnosti, da ohranite zakon, če boste le možu uspeli dopovedati, kako zelo potrebujete potrditev, da ste privlačni, čustveni,erotično izzivalni, skratka enkratni in občudovanja vredni in vam bo mož to nenehno izražal.Za napor bo nagrajen z vašo zvestobo.
Hotela sem reči, da je bila spolnost z možem na začetku privlačna in pravljična, zdaj pa je brez veze. In vendar mi vsak dan izkazuje pozornost in mi govori kako sem ok in super in naj,naj in bla,bla,bla,…pa mi vse to ne pomeni nič. Pred kratkim je celo rekel, da bi že zdavnaj šla narazen če ne bi imel otroka. Pa me to ne boli, ampak zdi se mi da je tudi njemu vsaj občsno vse skupaj brez veze, le da mu ležerno in ustaljeno življenje ustreza in da je tako čisto o.k., ker nima potrebe po neki zares dobri vezi. Potrditve da sem erotično izzivalna in privlačna zares ne potrebujem-prisežem na “whatever”. Sem zelo samozavestna, ter vem kdo in kaj sem. Mi lahko še enkrat pomagate, mogoče še kaj vprašate, da bi vam bilo lažje oceniti situacijo?
Hvala za vaš čas in prijazne besede!
Spoštovana Katarina,
vaš zakon bo obstal,če bo mož opustil sojo željo po ležernem življenju in vas bo zares začel ceniti,ali pa boste sami ugotovili,da je vaša družina vrednota, pri kateri se tveganje, da jo boste izgubili ne izplača.Še nekaj, bistveno manj trpi otrok razvezanih staršev, ki do njega ohranita vso pozornost in mu nudita svoj pozitivni vpliv čeprav na različnih lokacijah, kot pa otrok ki živi s staršema,ki sta vkonfliktu.
Mag Vanja F.Rejec dr.med.psih. je pisal/pisala:
>
> Spoštovana Katarina,
> vaš zakon bo obstal,če bo mož opustil sojo željo po ležernem
> življenju in vas bo zares začel ceniti,ali pa boste sami
> ugotovili,da je vaša družina vrednota, pri kateri se
> tveganje, da jo boste izgubili ne izplača.Še nekaj, bistveno
> manj trpi otrok razvezanih staršev, ki do njega ohranita vso
> pozornost in mu nudita svoj pozitivni vpliv čeprav na
> različnih lokacijah, kot pa otrok ki živi s staršema,ki sta
> vkonfliktu.
Pozdravljeni!
Moj mož pravi, da živi ležerno življenje zato, ker mu tako ostane več v denarnici in da način mojega življenja kaže le na zabavo in prazno denarnico.Ne vem, ampak jaz imam voljo do življenja. Trenutno sem si ravno našla osebnega fitnes trenerja, da bom poskrbela za zdravje. In POPOLNOMA SE ZAVEDAM da je družina vrednota, pri kateri se tveganje ne izplača. Veste, mož me nekajkrat udaril, po pretvezo, da sem to izzivala. Ko se nekaj malega spričkava in vidim njegov “dolgi fris”, mi gre na kozlanje. Pred drugimi ljudmi se dela idealnega, resnici na ljubo mu je vseeno, če ga sovražim, samo da obdrživa zakon. Če mu jaz rečem ljubim te reče isto nazaj. Če mu rečem sovražim te, spet reče isto nazaj. Njegova bo zmeraj zadnja! In zakonske veze ne bi prekinil zato, ker kaj bodo rekli mama in oče, prijatelji in vsa vas. Ker sem nekaj let delala v medijih in sedaj delam kljub otroku v podobni službi, misli da je temu vsemu krivo moje delo. Pa ni! To je moje življenje, v katerem je veliko prostora za otroke, moža in družino. Zadnje čase se bolje razumeva zato, ker mi je vseeno in svojega mnenja ne izražam. Drugače bi se lahko spet tepla.
Še nekaj, kakšen znak je to, da ga dobim ob dveh ponoči na internetu na porno straneh? Je to znak da tudi njemu nekaj manjka? Če bi jaz njemu rekla, kaj ste mi svetovali vi, bi najprej znorel ker bi lahko naju kdo prepoznal po moji pripovedi na vaš nasvet bi se pa tako ali tako požvižgal. Saj je on najpametnejši.
Cenim vaše mnenje o ločenih starših, ki nudijo vso pozornost otroku. Ko sem mu to že sama omenila pred časom, pravi da on ne bo ostal v Sloveniji, ampak bo odšel na delo v tujino in za otroka finančno poskrbel. Psihično pa ne! To tudi vem da bi naredil. Pravi da drugače sam ne more preživeti-kao najemnina in stroški, pa je njegova neto plača najmanj 200.000 sit. Haloo? In da nikoli ne bo imel nobene ženske več! Takih izjav imam jest polno kanto! So to izjave normalnega človeka?
Kaj pravite na to?
LP- Katarina
Spoštovana Katarina,
od prisiljenega je samo zelje dobro, pravi ljudski rek in v tem je nekaj soli. Vaše pisanje kaže jasno na to, da ste svojo odločitev že sprejeli, ne glede na mnenje in sugestije drugih, čeprav zanje formalno sprašujete. Imate vitalnost in energijo, ki sta potrebni, da boste znali poskrbeti zase.