Menjanje razpoloženja
Pozdravljen Primož!
Oglašam se z razlogom, seveda kdo se pa ne.
S fantom sva skupaj devet mesecev, sedaj že živiva skupaj. Večino časa se imava dobro, čedalje pogosteje pa prihaja do trenutkov, ko ne vidim več smisla ali izhoda. Fant zatrjuje, da me ima neskončno rad, da mu pomenim vse na svetu, da sem jaz tista prava in točno taka ženska kot si jo je vedno želel.
Čedalje pogosteje ga opažam, da se zapira vase, da se z mano noče pogovarjat. Včasih ga gledam in vidim, da nekaj razmišlja, ga potem vprašam kaj razmišlja in v odgovor dobim »nič«, ga vprašam, če je kaj narobe, pravi »nič«. Kaj je bilo dejansko narobe ugotovim šele čez čas, ko tema spet nanese na to. To temo večinoma načne sam. Zmeniva se veliko stvari…dostikrat reče, da mu je vseeno kaj in kako bo in potem seveda jaz ukrepam po svoje, včasih dobim to odločitev nazaj, češ saj je bilo po tvoje. Vedno ko se pojavi problem in ga želim reševati, se zapre vase in pravi, da ga bova »jutri« reševala, jaz sem pa mnenja, da je treba problem rešiti, ko le-ta nastane. Tako največkrat beži pred mano, na način, da se odpelje kam in ga ni nazaj nekaj časa. Potem je kot, da se ni nič zgodilo. To me zelo bega, ker pri meni pa problem ne izgine…in potem sem jaz tista, ki vseskozi nekaj iščem, samo da bi bilo nekaj narobe. Če mu povem, da me nekaj moti, spet iščem. Če vam navedem samo primer:
– najavljen sva imela obisk prijateljev. On je prišel domov z zamudo ure in pol, ker je šel do prijatelja. Seveda sem bila jezna, vendar on tega ni razumel. Šel je spet v avto, tam sedel in zatrjeval, da ni nič narobe. Zapira se kot školjka.
Njemu je v najinem odnosu vse lepo in prav, nič ga ne moti. Potem pa pride trenutek, ko slišim, da tudi njega veliko stvari moti, pa tega ne govori. Zakaj ne? Vedno sem bila mnenja, da se mora povedati, če koga kaj moti. So dnevi, ko me neskončno ljubi, bi bil z menoj vsak trenutek, mi kuha, je zelo nežen, mi skoz ponavlja kako me ljubi. Potem pa kot bi obrnil ploščo: se z mano ne pogovarja cel dan, je hladen, neobčutljiv.
Njegovih nihanj razpoloženja enostavno ne dohajam več. Če človeka ljubiš, si do njega ves čas dober in ljubezniv, mu ne mečeš naprej stvari, s katerimi si se strinjal. Njegov hlad me moti, strah me postane, da me ne ljubi več, pa on samo zatrjuje, da ima pač slab dan ali da si domišljam “zakaj vendar skoz nekaj iščeš?”!
Ali pa sem mogoče jaz preveč zahtevna? Preveč silim vanj z vprašanji? Pričakujem preveč? Se preveč trudim, da bi bilo vse popolno? Ga bom s tem odvrnila od sebe? Bojim se, da se me bo naveličal, sama pa sem prepričana, da hočem samo dobro, da bi se pogovarjala o vseh stvareh: slabih in dobrih…res ga ljubim, pomeni mi vse, ampak včasih ga enostavno ne razumem. Zanj sem pripravljena narediti vse, zanj pa včasih dobim občutek, da se mu nič ne da, da mu je brezveze…
…ali vse skupaj ignoriram in se neham obremenjevat za stvari, ki mogoče nimajo pomena ali pa kako drugače? Res potrebujem en konkreten nasvet, ker sama ne vem več kaj je prav in kaj ni…
Vse kar počneš ni nič narobe, morebiti je samo način in izbira besed taka, da se naredi še več škode in se še bolj zapira. Kajti tudi reševanje sporov in problemov je umetnost, kako začeti, kako nadaljevati in kako končati.
Če pa med vama ne bo šlo, potem pa rabita posrednika, svetovalca. TAkrat ko imamo še nekoga poleg, se vedno pogovarjamo drugače, se kontroliramo.
To je tako kot vadba z vadbenim mečem, ki je tak kot pravi. Veščini se pravi iaido in vadiš kate. Če to vadiš ze lesenim mečem – boken, si velikokrat površen in mahaš kar tja v tri dni, misli so v službi, pri ženi, pri delu, pri prijateljih….in tako naprej. Če pa imaš pravi meč, ki seveda ni orožje, ampak vadbeni meč, ki je tudi narejen drugače, seveda pa se z njim lahko tudi urežeš in zbodeš. Tako si med celotno vadbo zelo pozoren in pazljiv, saj se kaj hitro lahko kaj narediš.
Če imaš preveč misli drugje, potem imaš vedno problem se soočiti z problemom, zato če drugače ne gre, poiščita pomoč pri nekom, vsaj nekoliko bolj bosta pozorna in bolj pripravljena posvetiti misli problemu, to pa je pogoj za uspešno nadaljevanje.
primož