Kar bom napisala tukaj, bi verjetno bolj spadalo na forum zdravstvo pri nas, vendar bi rada opisalo izkušnjo in dobila vaš komentar na temo.

V lanskem letu, ko so bili časapisi polni člankov o nevarni bakteriji, ki povzroči meningitis in o smrti otroka …., me na lepo sončno jutro pokliče ravnateljica vrtca, ter mi sporoči, da je v skupini mojega dvoletnika fantek, ki so ga sprejeli v bolnišnico in ima meningitis, ki ga je po vsej verjetnosti povzročila bakterija o kateri je toliko napisanega, ter da bodo testi znani tekom dopoldneva, nakar bomo vsi nujno morali z otroki priti na pregled in preventivno po antibiotike, zato naj bomo doma in dosegljivi na telefon. Krasna novica. Otroci so bili v stiku v petek do 15h. Rok za začetek jemanja antibiotikov – 24 ur od stika z obolelim otrokom. Po prvi grozi, ki me je oblila, sem se umirila in smo pač čakali. Iz ure v uro. Okoli štirih popoldne smo končno dobili klic- bolezen je v 95% potrjena, zadnji testi pa bodo znani v nedeljo do 9h zjutraj. Spet šok in čakanje. Zjutraj sem takoj poklicala na zavod za zdravstveno varstvo in izvedela, da zdravnice, ki naj bi odčitala rezultate na infekcijski kliniki pač še ni v službi in ko pride, bo to naredila. Rezultate so ravnateljici sporočili ob 2h popoldne. Takoj smo drveli na zavod na pregled in po zdravila, se načakali, saj je tja pridrvelo 40 otrok, ki so bili v neposrednem stiku z otrokom pred 48 urami in okoli 16h končno prišli na vrsto. Dobili smo recept in srečni (ker ni bilo nobenih znakov) leteli v dežurno lekarno po zdravila. Prijazna farmacevtka mi je pojasnila, da naj po zdravila pridem po 18. uri, saj morajo vrečke z antibiotiki navagati za vsakega otroka posebej. Padla mi je tema in nadrla sem najman krivo osebo – kakšna organizacija- zavod ve, da 40 otork potrebuje antibiotik. Vsi dvoletniki tehtajo od 12-15 kg, oni pa v dveh dneh ne morejo tega sporočiti v lekarno. Nič ni seveda pomagalo, izkušnja pa je ostala. Po 51-ih urah je moj otrok končno dobil zdravila. In ostali tudi. Kdo bi odgovarjal, če bi zbolel še kakšen izmed njih.

Veš, mislim da to kar se ti je zgodilo odraz stanja v našem zdravstvu, ki je po mojem mnenju katastrofalno. Jaz sem zamenjala pediatra, ker hčerke v 4 letih ni poslal ne na pregled krvi, ne urina (zaradi šparanja seveda).Antibiotike je predpisoval kar po svojem občutku. Sistematski pregled pri 3 letih je opravil v 5 minutah in še bi lahko naštevala. Ko sem odšla v zdravstveni dom (ta pediater ima koncesijo in ne dela v ZD) so ga že poznali oz. so vedeli da ne opravlja nobenih preiskav (menda so enkrat komaj rešili otroka, ki ga je napačno zdravil), vendar nihče nič ne stori, ker drug drugega ščitijo…

Zal so pri nas zdravniki se vedno tretirani kot bogovi. In mi starsi se lahkona glavo postavljamo pa ne bo nic drugace.