Tako sem osamljen da mi gre na jok ob večerih. Nobenega nimam, moje socialne veščine pešajo iz leta v leto. Ko dobim priložnost za pogovor se nimam o čem pogovarjati, ker se mi nič ne dogaja, samo strmim in poslušam in glumim. Velik problem imam tudi z samopodobo, sem podhranjen in nikakor ne morem pridobiti na teži, čeprav se trudim že petnajst let. To mi je uničilo samopodobo do te mere, da si ne upam imeti punce. Svoje sem zamudil, star sem 36 let in poročen najbrž ne bom nikoli. Ne da mi ni do punce samo se ne maram in kot tak sem preveč zatežena družba, da bi me kera gledala plus sem izredno suh. To me najbolj žre in sem prepričan da je glavna težava iz katere izvirajo druge. Po šestintridesetih letih imam dovolj, ne da se mi več. Je kak naslov kjer bi se lahko oglasil?

Pozdravljeni,

niste napisal ali imate službo, kakšne konjičke, interese, družbo? Sicer pa, svetujem vam psihoterapijo, škoda da se že niste prej vključil, ampak nikoli ni prepozno.

Lep pozdrav,

Sem zaposlen, imam dve službi, da sem čimveč od doma. A obstajajo kaki krožki, prostovoljna dela, karkoli? Rad bi navezoval stike, dosti imam samote. Pri mojih letih so vsi zaposleni z družino, otroci, krogi prijateljstev so zaključeni, pa tudi brez družine nimam skupnih interesov, tem. Sem se naročil na psihoterapijo, ampak sem že hodil pred leti in ni pomagalo, na koncu se mi je zdelo da me je psihoterapevt naveličan, pa sem nehal hodit.

Pozdravljeni,
seveda so, različne dejavnosti v katere se lahko vključite. Prostovoljna društva bodo vesela vaše udeležbe. Vse je odvisno od kraja v katerem prebivate, malo se pozanimajte.

Lep pozdrav,