Pozdravljeni, vsi,

najprej: hvala vsem, ki ste aktivni na temle forumu; dokler ga nisem našla, sem imela občutek, da se mi je zmešalo. No, zdaj vidim, da nisem edina in da je mogoče pa res “od čikov” (oz. od pomanjkanja le-teh). Bom opisala svoje težave – na dolgo, se v naprej opravičujem – in bom hvaležna, če mi poveste, ali je možno, da je to od cigaret. Saj vem, da so stranski učinki prenehanja depresija, tesnoba, anksioznost … ampak ker tega nikoli nisem občutila do zdaj, nimam pojma, kako naj bi izgledalo. Me je pa strah tega, kar se dogaja z mano. Takole:

Zadnji cigaret sem prižgala v petek, 28. 11. Do takrat sem kadila cca 10 let, po škatlo in pol na dan, vmes nekajkrat nehala za mesec, max 4, vsakokrat sem si vmes fuuuull želela tisti cigaret prižgat … In na koncu sem vedno ga. Takih stranskih učinkov, kot zdaj, nisem čutila nikoli.
No, tokrat sva s fantom nehala skupaj in šla za vikend na izlet. Vse je bilo ok, tudi neke velikanske, neobvladljive želje po cigaretu, za razliko od vsakokrat prej, ko sem nehala, nisem imela. Se mi je pa malo vrtelo, pa veliko sem spala … ampak verjetno tudi zato, ker sem bila utrujena, ker sem ravno zaključila en pomemben projekt.
No, “veselica” se je začela nekaj dni po prenehanju: najprej s spanjem – nespečnost, tisto, kot da “plitvo” oz. samo na pol spiš, pa nočno potenje. Potem sem bila pri osebni zdravnici (nevezano na to; zaradi različno velikih zenic), napotila me je na nevro urgenco, kjer se je izkazalo, da je vse ok … ampak mene je pošteno prestrašilo in sem začela samo razmišljat o tem, kaj vse je narobe z mano. Naslednji dan sem potem imela en dolg in pomemben sestanek, na katerem sem bila precej napeta … in spet: po njem si nisem neobvladljivo želela cigareta, samo živčna sem bila nenormalno. In tako nekako do petka (se pravi teden dni po prenehanju), ko sem bila spet ves dan nekako nervozna, nezbrana, težko sem našla besede … Po službi smo s prijatelji nekaj (preveč) spili … in zbudila sem se naslednji dan na prijateljevem kavču. Nisem se dobro spomnila, kaj se je dogajalo prejšnji večer (čeprav me po alkoholu še nikoli ni takole zmanjkalo) … in spet sem bila čisto iz sebe: ves vikend sem se počutila slabo, kot še nikoli: prazno, nepovezano, nervozno, na trenutke jokavo, čisto izgubljeno. Bit v družbi mi je bilo prve minute grozno, ampak potem je ratalo nekako lažje. No, isto se nekako nadaljuje tudi ta teden: hodim sicer v službo, ampak z muko, kot da nisem jaz. Komaj se skoncentriram za pomembne naloge in posledično bolj malo naredim. Moje delo drugače zahteva, da hitro preskakujem z enega projekta na drugega, sodelujem v več skupinah … ampak zdaj mi je vsaka taka zadeva mučna in odveč. Sproti pozabim zadeve. V ponedeljek sem bila pri zdravnici (nesla izvid z nevro) in ji opisala svoje težave, pa mi je predlagala antidepresive. Sem jih (zaenkrat) odklonila, ker se mi zdi, da ni pametno kar na pamet tablet jemat. Včeraj (torej 11, 12 dni po zadnjem cigaretu) se je pojavilo novo veselje: bolečina oz. mravljinci oz. nekakšna napetost v obrazu – predvsem čelo, lica, nos. Pa hkrati bolečine grla za ušesi … in spet ta nihanja: nezmožnost koncentracije, prazna glava, blazna zaskrbljenost. Sem šla potem domov in na sprehod po mestu in je bilo boljše. Danes je šele jutro in še čakam, kaj bo … si pa ves ta čas, kar je hecno, sploh ne želim nekaj grozno čika prižgat. (in če ugotovim na koncu, da je bilo vse tole od cigaret, ga definitivno tudi nikoli več ne bom).

Skratka: zelo zelo bi bila hvaležna za (strokovne in laične) informacije in mnenja, če mislite, da je lahko moje stanje povezano s prenehanjem kajenja, kaj naj naredim, da bo boljše … in predvsem, kako dolgo misli to trajati?

Hvala in lep pozdrav vsem sotrpinom! Trenutno me pokonci drži misel, da bom ob prvi obletnici nekajenja naslednje leto zjutraj zlezla na Šmarno goro, gledala dol prebujajočo se Ljubljano in si mislila “Ha, pa sem vas!” Čestitke vsem, ki ste jih že! 🙂

Pia

Spoštovana!

Najprej čestitke za pogumno dejanje!

Vse kar opisujete je seveda lahko posledica odtegnitve nikotina. Organizem se po toliko letih kajenja mora “resetirati”, kar pa seveda pomeni vrsto težav, ki jih vi dobro opisujete, dokler se ne vzpostavi stanje pred začetkom kajenja, torej normalne vrednosti nevrotransmiterjev (dopamin, adrenalin, serotonin itd), ki so v času kajenja “delovali” z vzpodbudo nikotina. Zagotovo je to lahko zelo težko obdobje in pomembno je, da tudi domače in sodelavce pripravite nato, da ne boste “funkcionirali” kot običajno določen čas. Vendar VZDRŽITE, splača se. Predvsem pa nikoli več ne prižgite nobenega tobačnega izdelka več in zares boste s ponosom potem lahko gledali s Šmarne gore. menim da zmorete in držim pesti za vas.