mene se denar ne drži
Brala sem “koliko pufov imate” in vidim da nekateri znajo preživet tudi z manj denarja, večina pa ne. Jaz imam problem da denarja nikoli nimam, že 15 let imam minus na TR, živim od kartice do kartice – sem pravi suženj le-teh in kombiniram z njimi. Pred leti sem zamenjala službo za precej boljšo plačo pa spet ista pesem. Denar mi enostavno nič ne pomeni in ga zapravljam /čeprav ga nimam/. Mož je že prou jezen name, ker pravi da mu ni jasen kako lahko toliko zapravim. Pri hrani ne šparam – delam na zdravem prehranjevanju in precej na zdravju (sem imela resne probleme), hčerki skušam nuditi maksimalno (je najstnica) vendar ne pretiravam , samo osnovne stvari, si pa rada privoščim kakšen izleti s prijatelji do morja; ker meni je bistvo uživat v življenju in ne čim več imet. Me pa je začel skrbet ker je mož začel nergat da naj kaj storim kaj da se skopljem iz dolgov in naj začnem bolj racionalno živet, ker drugač ne bova nikol nič imel (želi si namreč hišico).
Ali mi lahko kdo pomaga z nasvetom, kako naj se lotim šparanja in se izkopljem iz dolgov ?
..pa ne na račun kvalitete življenja. Pravzaprva si veliko privoščim, kljub čisto običajni plači. Je pa za tak način brez minusa potrebno vedeti, kaj v življenju v resnici želiš. Mene bi minus (razen če je to začasnega značaja zaradi, kakšne pač načrtovane investicije v kaj večjega) zelo moril, zato pač denar najprej imam in ga potem zapravljam.
Tudi ti lahko, vendar je vprašanje, če to v resnici hočeš…ne zato da ustrežeš možu, ampak ker se bo tebi to zdelo pomembno.Ponavadi varčnejšemu odnosu do denarja pomaga cilj, za kaj boš ti denar porabila na koncu. Če tega nimaš verjetno nima niti smisla, da se trudiš. Samo mož želi hišo?
Kako bi se jaz lotila takega problema?:
1. kakšen mesec živi tako kot do sedaj…le s to razliko,da beležiš vsak in to mislim res vsak najmanjši izdatek, pa čeprav je 10 tolarjev, ki si jih pustila nekje ležati.
2. na koncu meseca preveriš stanje. Prepričana sem,da bo notri kopica nekih nepotrebnih in nepomebnih stroškov (revije, ki jih ne prebereš, pijače, ki si je sploh ne želiš, ……..ker ne poznam tvojih navad, ne znam določiti kaj bi to bilo.) No na splošno pretehtaš vrednost izdatkov s tem kar si ti v resnici za to dobila.
3. Izbereš nekaj tistih izdatkov, ki so bili čisto nepotrebni in nekaj takih, ki bi se jim lahko za nekaj mesecev odpovedala, ne da bi zato tvoja kvaliteta življenja sploh trpela. Od števila teh, ki jih boš izločila, je odvisno, kako hitro se izkoplješ iz najhuješga minusa.
4. Dokler ne vzpostaviš nekega zdravega odnosa do denarja, je dobro še veno vse stroške pisati (tudi one mičkene)… (jaz sicer tega nikoli ne počnem, imam pa nek okviren občutek, koliko sem zapravila s karticami in kakšni obvezni stroški me v tekočem mesecu še čakajo, da približno vem stanje)
4. pa še kar se kartic tiče, poskusi imeti samo eno, plačuj manjše izdatke z gotovino, lažje imaš pregled, koliko si s kartico že zapravila, v denarnici pa ne imej veliko denarja. tako te vsak pogled na stanje spomni, da si se pač odločila za nekaj.
vsekakor pa je mislim pomebne odnos….da mečeš denar naokoli, še ne pomeni,da si s tem nudiš kavlitetno življenje. Najti moraš ravno pravo ravnotežje. to pa ga lahko najdeš samo ti. Mogoče pa ni problem pri tebi, ampak v tem, da imata z možem pač različen odnos do denarja?
Meni vedno uspe zapraviti ravno toliko kot imam. Ko sem mela manjšo plačo sem vse zapravila, ko sem dobila večjo plačo sem prav tako vse zapravila, sedaj ko mi jemljejo tretjino plače, pa ravno tako živim pa tudi vse zapravim. Najboljši način šparanja se mi zdi, da ti kr banka odteguje vsak mesec tako, da pač veš da maš manjšo plačo. Razlika pri zapravljanju je samo v tem, da si takrat ko je več, več privoščim, ko je manj pa manj. Kakšnega načrtnega dajanja na stran nism sposobna, mam premalo, da bi dala na stran in preveč nestrpna da bi šparala celo leto.
Jaz bi, Sara , pri tocki 1 predlagala, da si naja vzame 2 meseca casa namesto enega meseca, zraven vseh stroskov bi si pa belezila svoje psihicno stanje oziroma trenutno razpolozenje ob nakupu. Znano je ( tudi iz svojih izkusenj vem ), da si zenske svojo notranjo napetost pomirimo z nakupi in v taki situaciji si privoscimo tudi stvari, ki jih v resnici niti ne potrebujemo. Moski ocitno problemov z nepotrebnim nakupovanjem nimajo, se hodijo “hladit” pa v ostarijo.
pametna ideja, ljudje imajo res različne načine, kako se spravijo v boljšo voljo. Malo me edino moti posploševanje, da ženske zapravljamo, ko smo nesrečne (mene takrat kar odnese iz trgovine) in da se moški hodijo hladit v “oštarijo”. Mogoče imam jaz pri tem srečo, ker napetosti sproščam pri športu, v pogovrih s prijatelji, s pravo glasbi in plesom ali pa dobro knjigo.