Najdi forum

Naslovnica Forum Življenjski slog Zdravo življenje Kajenje Mene bo razgnalo

Mene bo razgnalo

Evo, danes je četrti dan brez da bi prižgala. Grozno je. Včeraj sem bila ves dan kar v postelji, jokala, hlipala, zdelo se mi je, da je konec sveta. Glava me je od silne napetosti bolela nečloveško, sploh mi ni pasalo jesti, zato sem se odločila še za post. Na cigareto niti ne pomislim toliko, ker me toti simptomi ubijajo, joj, upam, da bo jutri boljše. Zdaj lahko mislim le na to, kdaj bo tega konec. Čeprav sem še vedno odločena, da neham. Samo ta napetost, včeraj sem se od sile pod tušem cela poškrampala. Ja vem, saj se čuje čudno, samo, če nisem vedla kaj naj. Po moje je bil kar manjši živčni zlom. Joj, res upam, da je to normalno pri abstinenčni krizi. Ker sem se sama sebe ustrašla. 🙁

Saj danes je že malo boljše, ful mi pomaga brati tale forum, me pomiri, zato pač zdaj tukaj težim, da se malo izpišem. Mi pomaga. Hvala vsem sotrpinom za posluh!

vaš,

Maksipesfik

Spoštovana!

Odgovarjam Vam kar na obe pismi naenkrat.
Žal so abstinenčni simptomi zares lahko tako hudi, kot jih opisujete. Vendar poskusite zdražati. Najhuje je prvih dest do štirinajst dni, nato se začnejo simptomi umirjat. Če bo prehudo, pa le sezite po Champixu. Lažje boste prenašali. Predvsem pa z veliko poguma naprej!

Prav lep pozdrav in lep dan želim dr. Tomaž Čakš , dr. med.

Še to želim dodati:
Vi kar pišite na ta forum kadarkoli in kolikorkoli želite, saj temu je namenjen, da Vam pomaga. Ne bojte se sesti za računalnik in opisati vse kar vas teži. Zares to velikokrat pomaga. Pa kar uspešno naprej.

Prav lep pozdrav in lep dan želim dr. Tomaž Čakš , dr. med.

Dober dan!

Danes se počutim že bolje, še vedno sem malce napeta, ampak kar gre. Post mi čudovito pomaga. Ker imam že prej izkušnje z postenjem, sem vesela, da sem se odločila še za to. Se malo bolj pomatraš, hkrati pa post razbremenjuje duha. Ker v soboto sem bila res na psu. Sem že mislila, da se mi meša. Pa saj, malo pa se mi je. Ampak u redu, glavno, da je pomagalo.

Res je super tale forum, naj vas pohvalim, veliko stvari sem izvedela o katerih se mi niti sanjalo ni, sploh o tem, da so lahko abstinenčne krize tako hude. Moj partner je tudi nehal čez noč, s tem, da je še več kadil kot jaz in še z večjim veseljem, pa ni imel kake posebne krize. Kako različni smo si ljudje!

Najbolj pa pomaga brati zgodbe drugih, kot vidiš, da nisi sam. Hvala vsem še enkrat!

Vaš,

Maksipesfik

Pozdravljeni vsi skupaj,

nekaj me zelo zanima,.. in sicer,… opazil sem, da so nekateri ki so pisali, da so prenehali s kajenjem, kar naenkrat izginili in ne obiskujejo več tega foruma….

Zdaj me zanima: Ali so prenehali razmišljat na cigarete? Ali pa so morda izgubili bitko in spet postali kadilec? torej?

Iztok,

še smo tukaj,vsaj jaz in brez cigarete,je pa fino prebirat poste ostalih novopečenih nekadilcev,pri meni +6 kg,krize nobene,počutje enkratno.

Lep pozdrav vsem.

Jaz sem tudi še tukaj.
Danes je moj 57 nekadilski dan.
Skoraj vsak dan čitam ta forum, ker me zanima kako drugi doživljate prekinitev.
Jemljam chapix, počutim se zelo dobro in sem prepričana, da bom uspela.
Vsem želim veliko uspeha pri zdravljenju…………pa srečno…..Lila

Evo, tudi maksipesfik je še tukaj brez cigarete. Zdaj je že veliko bolje čeprav se mi včasih še kar hudo zalušta. Zadnjič sem bila na enem koncertu in sem ga že prijela v roko, pa nisem potegnila. Bilo mi je čudno cigaret v roki držat. Res dober občutek je bil to. Najbolj zanimivo mi je bilo to, da sploh ne vem zakaj se mi ga je zaluštalo, ker ko sem ga držala med prsti, je vsa strast minila. Pa čeprav se mi ga je danes zjutraj ob kavi zaluštalo, ampak po dobri minuti mine. In potem še kdaj tako na trenutek, se spet spomnim čez dan.

Zdaj se pripravljam na fazo dve in to je šport. Do zdaj nisem kaj veliko športala, ker nisem zbrala volje, morda tek. Mora bi fajn tekat, brez da zraven sapo loviš. Se spomnim, da smo šli poleti kolesarit in mi je zraka zmanjkalo sredi klanca. Grozen občutek.

Življenje brez cigarete je res na nek način lepše ter polnejše, dobesedno lahko zadihaš s polnimi pljuči čeprav se mi iz nekega čudnega razloga še vedno kdaj zalušta.

Zadnjič sem se pogovarjala z stricem, ki že 23 let ne kadi, kadil je 22 let. In je rekel: “Saj je hudič, ko se človeku še kdaj kar tako zalušta čeprav ga sploh ne bi rad prižgal, je neki hudič noter, ki te čisto zasvoji. Ampak takrat mora bit človek res močen, ne smeš popustiti. Jaz se spomnim, prva dve, tri leta, je blo včasih še kar težko, pol pa nekak to mine, nikoli pa ne zgine do kraja.”

Me je skoraj na rit vrglo, ko je rekel prve dve, tri leta, ker sem pričakovala, da bo rekel mesece. Jaz pa sredi najhujše krize, to je bila klofuta realnosti. Ampak jaz ne mislim popustiti, jaz NOČEM več nikoli kaditi!!

Držite se pa uživajte. Pa pridni bodite kot ste bili doslej!

Vaš,

Maksipesfik

New Report

Close