Meje psihoterapije
Pozdravljeni!
Jaz pa imam eno neobičajno vprašanje: zanima me, ali je na psihoterapiji običajno, da terapevt začne klienta obsojati (tako, da začne govoriti kaj bi moral in naj se že enkrat odločim kaj hočem) – sploh ko terapevt še ni seznanjen s celotno situacijo in pogledom na stvari in z razlogi zakaj nekdo česa ne naredi? Naj poudarim, da to ne gre za psihoterapijo po principu Ruglja. Ali je smiselno vztrajati v taki terapiji (po vsaki terapiji se počutim slabše)?
Najlepša hvala za odgovor!
Pozdravljeni,
psihoterapija je proces, ki naj bi omogočil posamezniku samoraziskovanje v varnem in sprejemajočem odnosu. Takšni nasveti ali celo obsojanje, tudi če bi terapevt vedel za celotno situacijo, pomeni, da ne gre za psihoterapijo, ampak za svetovanje (v primeru nasvetov) ali v tem primeru obsojanja, celo za zlorabo. Nesmiselno je ob takem nestrokovnem “strokovnjaku” vztrajati še naprej in si raje poiščete pomoč drugje. Če je možno in imate energijo za to, naredite tudi prijavo pristojni inštituciji, ki ji je ta terapevt zavezan.
S prijaznimi pozdravi,