Resnično potrebujem nasvet,ker ne vem več,kaj je prav in kaj narobe. Stvari bi rada videla iz zornega kota nekoga, ki osebno ni vpleten.

Seveda se gre za ljubezensko zgodbo, ki se je pričela pred tremi leti, z veliko primesmi prave mehiške limonade.

Spoznala sva se, bila znanca. On bi bil že takrat pripravljen na kaj več, obveznosti ni imel, moški taki pač so. A resen ni bil. Meni je bilo čisto jasno, da z njim nočem imeti nič več, razen znanstva. Videla sem laži, zadirčen odnos do njegovih staršev, brezbrižnost do bližnjih, egoizem. Večkrat alkoholiziranega tepca. Ob katerem se človek vpraša, če se mu vsa kolesca vrtijo pravilno.

Vse kar je bilo, so bili občasni kontakti, ki jih je vzdrževal samo on, jaz sem se mu samo javljala in mu sledila, če mi je bilo dolgčas.

Potem pa nepričakovano. Imela sem probleme, on pa je v pravem trenutku pričel s pogostejšim klicanjem, tolažbo, ki se je zdela iskrena – in najpomembnejše – odločitvijo, da je alkohol zanj samo še preteklost.

Tako sem ga spoznavala še iz drugega zornega kota. Kot sem prej o njem mislila slabo, sem se zdaj pričela spraševati, če sploh ima kakšno slabo lastnost. Zdaj vem, vsak jih ima, tisti, ki se kažejo v najlepši luči vedno, so rojeni lažnivci.

Tako sva postala fant in dekle. Za kak mesec. Meni je bilo to večkot dovolj, da sem se zaljubila na žive in mrtve. Njemu pač ne. Po prepiru, ki to sploh ne bi smel biti, me je zapustil. Opisati, kako sem trpela, se ne da. A sem preživela.
Njega ni bilo več, jaz sem nekako funkcionirala, a še vedno mislila nanj. Veliko. Ko spet pokliče, mi pove, da me še ni pozabil. Štirje meseci so minili, poklical je ob nemogoči uri in sporočil, da me ni pozabil. In da bi poizkusil še enkrat. Kaj drugega bi se dalo pričakovati od zaljubljene duše, kot to, da se ponovno poda na enako pot, v sreči in strahu, da ne bo spet hudo. Seveda zaupanja ni več. Sumničenja pa so pripeljala do razkritja marsikakšne resnice. Pustil me je, ker je želel biti spet z bivšo, z njo me je v prvem mesecu že prevaral, začel me je klicati pogosteje ravno takrat, ko ga je ona pustila. Zdaj je imel novo prijateljico, samo prijateljico, ki pa je bila vedno v prvem planu. Pil je spet kot žolna. Obnašal se je pa kot razvajen mulc, ki bo dobil vse na kakršenkoli način. Materialna škoda na avtu mojega očeta, moja mama, že tako prestrašen tip človeka, je zdaj imela razlog, da se boji še nočnega cingljanja na vratih, ker sem ji na dom pripeljala psihota, ki se mu je zdelo, da sem mu dolžna dajati denar, ko zmanjka za pivo. In če tega ne dobi, bo zelo hud (fizično se nikogar nikoli ni lotil)

Trpela sem, a stran nisem mogla, še vedno sem imela v glavi podobo tistega idealnega fanta, kot sem ga nekoč poznala. Upala sem, prosila, si metala pesek v oči ob vsaki njegovi obljubi, kako bo naslednjič bolje.

Res se je ob meni počasi spreminjal in počasi, zelo počasi, se je pričelo dogajati tudi pozitivno. Njegove kolegice že zdavnaj ni več, nima več stikov z bivšo, niti katero drugo. Mislim, da se zaveda, kako zelo bi zaropotalo, če bi izzival in me spominjal na to, kaj vse se je že dogajalo. Pijačo je spet opustil, denarja mu ne primanjkuje več, strahu, da se bo kdaj nenapovedano pojavil pred vrati in izvajal teror, ni več.
Ampak. Moteče dejstvo je, da očetu še vedno ni poravnal stroškov za avto, nikoli ni odplačal stekla, ki nam ga je nekoč v svoji agoniji razbil razbil.
Že res, da je oče dejal, da mu tega ni treba, samo naj se ne prikaže več pri nas. Mar ni osnovno, da nekdo, ki povzroči škodo in se potem pokesa, škodo tudi povrne? Menda da pokesal se je, a očitno ne dovolj, da bi si kaj “odtegnil od ust”. Tak pač je, da zlahka pozablja tako na svoje, kot tudi na tuje napake.

Sedanjost je takšna, da sva glede na preteklost na precej majavih temeljih. Trudi se, to vidim. Trudi se in njemu se zdi, da se trudi na pravi način. Sprejema kompromise, se jih tudi drži. jaz se trudim veliko manj, saj imam nekje v podzavesti škratka, ki mi pravi, da sem toliko pretrpela, da mi zdaj ni treba več, da sem ga toliko imela rada, da je zdaj on na vrsti za prvo potezo, ki ne bo prisiljena in mi jasno pokazala, da ima tudi on mene rad.
Pokaže. Se odpove marsičemu, vendar le, kadar mu povem svoje želje tako zelo resno, da meji na prepir. Meni to ni dovolj in čakam, kdaj se bo prilagodil prostovoljno, brez da bi mu omenila. Čakam, kdaj mi bo rekel: ljubica, danes pa ne bom gledal moje priljubljene oddaje, ker bi bil rad malo več s tabo. Pa tega nikoli ni in že iz navade nastane kreg. Zavedam se, da takoj, ko bi mi izrekel te čudežne besede, bi bila pomirjena in bi mirne duše sprejela dejstvo, da bo potem gledal vse naslednje oddaje. Jaz pa vedno te besede izsilim, ko to storim pa se mi ne zdi vredno nič in hočem še naslednjič in naslednjič, dokler ne bo popolnoma prostovoljno. Začaran krog.

Zavedam se, da sem zelo zahtevna, da dajem veliko manj, kot pa zdaj prejemam, zavedam se, da mu ob meni ni lahko, da je marsikaj, kar je planiral, zamudil, ker sem bila tečna. Ampak hej. Nekdo, ki je v preteklosti delal velike svinjarije ima, da se tokrat on potrudi in mi je vedno na razpolago. Spet ta moj škratek.
Zavedam se, da je najina komunikacija na dnu. Že v preteklosti sem se naučila, da pri njem zaleže edino, če znorim, vpijem in mečem stvari okoli sebe. Tako delujem tudi zdaj, ne znam se več zadržati. Kadar se mi zdi, da nekaj ni v redu z dejanji, morda samo malenkost, ki bi se jo dalo rešiti po mirni poti, znorim. Takoj in zdaj, brez razmišljanja. Ne obvladam se. Tudi klofuto je že dobil, ki jo je prenesel zelo mirno.
Pa mi vedno vse spregleda.
Jaz pa se še vedno po principu preteklih izkušenj, sprašujem, če me ima res rad in v vsaki stvari, ki jo stori, iščem dokaze za in proti. Obtožujem, da laže, čeprav se potem izkaže, da ni.

Na tej točki sva ostala. On postaja vedno bolj tisti, ki sem ga poznala nekoč; tisti, v katerega sem se zaljubila, a me vedno preganja občutek, ki mi pravi: prepreči, da se bo še kdaj zgodila preteklost med nama. Tako zelo jo hočem preprečiti, da ga bom odgnala prav nazaj tja. Mogoče hočem prav to, preveriti, koliko je še možnosti, da se ponovi.

Pravi, da me ima rad kljub vsemu. Tudi jaz dobro vem, da če me preteklost ne bi preganjala, bi nama lahko zelo dobro uspevalo. Saj, ko med nama ni vojne, je res vse tako, kot bi si vsak lahko samo želel.

Je še možno, da stvari spraviva v prave tirnice? Vem to, da se je on pripravljen truditi. Tudi jaz se vsakič znova odločim, da bo tokrat vse drugače. Ampak z moje strani se vse prevečkrat dvigne pritisk. Ko popusti pa mi je žal.
Bo treba oditi, čeprav nihče od naju tega zares ne želi?

Se opravičujem za dolgo zgodbo.

Za info: oba se približujeva kristusovim letom.

Ko se lekcije naučimo, je ne rabimo več. Ampak imata se še za obrusiti, zato se vama ne gre narazen. In prav je tako!

Mehiških limonad ne gledam, a domnevam, da nimajo ne repa, ne glave.
Tudi za tvojo zgodbo ne vidim srečnega konca, žal. Če si je treba vsako pozornost dobesedno priboriti, ti bo nekega dne zmanjkalo energije.

In tudi preveč ne verjamem v spremembe značajskih lastnosti človeka, ki te je že velikokrat razočaral in ni preveč zaupanja vreden. Ker če bi bil, ne bi pisala na forum in spraševala za mnenje.
Samo na nekaj bi te rada opozorila – ne ujami se v zanko kristusovih let in strah, da bi ostala sama. To bi bil najslabši izhod zate.

Ja,resnično,samo odidi,ne boj se samote,saj bolje sama kot v slabi družbi.
In čez čas bo prišel naproti nekdo,ki bo tisto pravo,kar tole kar sedaj doživljaš zagotovo ni.
Želim ti srečo!

Daj svoji zgodbi dve namišljeni imeni, n.pr. on je Peter, ona Petra (upam, da sem zgrešila prava imena). Potem jo napiši v tretji osebi, in potem jo počasi nekajkrat preberi, kot da gre za nekoga drugega. Vprašaj Petro, kakšnega moža si želi. Potem ji povej, ali je Peter tak.

Ko je taka zgodba napisana, je vsem nam zelo jasna. Rada bi videla, da bi jo še ti imela možnost objektivno prebrat.

Ker mi ti bomo itak vsi rekli: pusti ga, pusti ga pusti ga…
Jaz na primer mislim točno tako kot She.

Pozdrav

jaz ti samo želim moči, da bož znala poskrbeti zase. Ne kot nek egoist, da boš zmogla v tej situaciji materinsko poskrbeti ZASE!

Dolga in živčna zgodba vajinega življenja bo pripeljala samo do velike utrujenosti in morda na koncu umika enega od vaju.

Razumem,kot,da si ti zdaj neki”gazda”v odnosu,kot,da si vzela po novem ti vajeti v roke.Na vsak način ga preverjaš in mu nočeš v sebi odpustiti tisto,kar je bilo hudega.Sproti izvajaš nanj pritisk in ga kar naprej za nekaj kaznuješ.Prijeme poznaš,ker veš,kako najbolje delujejo.
Če boš enkrat hotela izpostaviti kakšno njegovo napako,jo boš,pa če se še ne vem kako trudi biti priden in pošten fant.To je samo finta,ki jo igraš!On pa pazi,da se kljub temu ne ujame!Če vztraja s tabo in ti z njim,imata še kar dobro ohranjene živce.Enkrat je pol na njegovi strani in rešujeta,drugič na tvoji in se vse prenaša.l

Že res,da ga je nekajkrat “oring biksnil”,samo ni pošteno se iti teror.Enkrat on na svoj način,drugič ti…Kakor,da merita,kdo je močnejši in kdo bo koga nad komandiral in imel več veljave v odnosu.
Če ti praviš,da si sama sebi že včasih odveč in ga klofaš,on pa junaško prenaša,ni rečeno,da bo vedno tako.Merice se polnijo in ko je posoda polna do vrha………poznaš to,kaj se zgodi?

Jaz bi ti predlagala,da se še ti sedaj malo umiriš in da skozi ne tempiraš dogodkov,na katere,pa verjetno tudi on ni ponosen.Ko pridejo stvari na rob,si že na drugi strani tudi lahko kaj hitro.Kaj hočemo….na napakah se učimo in lekcij nikoli ne zmanjka.

Skoliraj se in se ne trudi,da postane ponovno razgrajač avtomobila,alkoholik in ljubimec na starih in novih lokacijah.
Če želita ostati skupaj,bo potrebno vse skupaj pripeljati v bolj mirne vode.

Če imaš trdni namen ostati z njim in on s tabo,bosta morala preteklost postaviti nazaj,živeti sedanjost in upati na prihodnost,ki jo ne bosta non-stop omadeževala s preteklimi,ne ravno lepimi dogodki.Ampak,tudi to je lahko del življenja osebe,ki mora tudi čez takšne dogodke,da se opili,odraste in razume,da ni vse z rožicami postlano.

Obrzdaj se in mu pokaži še malo nežnosti,da se ti odpre in morda skupaj zadihata bolj harmonično,kot sicer!

Razbito okno, klofuta, kricanje – navadno se tako zacne, kje se pa konca? Si se vprasala, kako bo z njim (vama) cez deset let, ce ostaneta skupaj – zdravo okolje za otroke?
Kar ne stima na zacetku, ne bo nikoli. Morda se res trudi, vendar ocitno ne dovolj oz. ne do te mere, da bi bila ti zadovoljna.

Najlepša hvala za vaše poglede na vse skupaj.
Pričakovala sem obsojanja, a sem res prijetno presenečana nad pomočjo. Zato res hvala vsem, ki ste se odzvali.

Zgodba pa se bo razpletla tako, kot je prav najbrž kar sama od sebe, brez da bi bilo treba sprejemati odločitve.
videti je, kot da imava oba dovolj neprestanih pričkanj in upanje na lepe urice, kakršne so lahko, odtehtajo vedno manj. Pa tudi vedno manj jih je(nič). Odtujevati sva se pričela, tako daleč je že prišlo, da sva ob vsaki medsebojni komunikaciji oba v pozoru, tako obrambnem, kot napadalnem položaju. Pa čeprav preden se zgodi, oba razmišljava o reševanju, vedno, ko pričneva reševat, samo še bolj pokvariva.

Mislim, da sva pokvarila do konca in se je ta zgodba končala. Dokler se bova imela rada, si bova skakala v lase, šele, ko bova prebolela, bi lahko komunicirala normalno. Zanimiv paradoks.

Življenje gre naprej, upam, da ne bo prehudo. Trenutno sem srečna, ker ne tulim na nikogar. In se mi zdi čisto dovolj.

Mogoče pa še ni vse izgubljeno…………… ali misliš, da se ne bi dalo vsesti, pogovoriti in nadaljevati na miren, lep, prijazen in predvsem zaljubljen način. Predvsem vama želim to zadnje.

Draga Ina!

Zdaj ko si sama, imaš dobro priložnost razmisliti, zakaj si imela tako kaotično razmerje s tem moškim, daleč od normalnega izkazovanja ljubezni, kaj te je vodilo v to, zakaj si se zadovoljila le z drobtinicami kolača, ozavestiti svoje ravnanje, zakaj je bilo potrebno nasilje in prepiri???
Zakaj človek rabi čustvene drame, čustvene skoke iz sovraštva do ljubezni in spet nazaj? Nazadnje sploh ne veš, ne kdo si, ne kaj si želiš – samo preživeti v miru do jutri si želiš.

Ozavestiti svoje ravnanje in potem se začeti spreminjati – če ne boš storila nič, bo tudi naslednji izbranec podoben temu in naslednje razmerje podobno sedanjemu.

Si tega želiš?? Ali pa boš kaj spremenila?

LP