Mednarodni dan gluhih
Govor predsednika Zveze na svečani akademiji na Mednarodnem dnevu gluhih 23. septembra 2006 v Cankarjevem domu
Mednarodni dan praznujejo vsi gluhi sveta od leta 1959 kot svoj dan in opozorijo javnost na nevidno invalidnost – gluhoto.
Letošnji Mednarodni dan gluhih ima še poseben pomen, saj so gluhi pred 75. leti ustanovili v Ljubljani svoje prvo društvo.
Cilji ustanovitve organizacije gluhih pred 75. leti so bili:
pravna pomoč, materialna pomoč v primeru brezposelnosti, bolezni ali nesreče in medsebojna pomoč.
V preteklih desetletjih smo bili priča mnogim pozitivnim spremembam na našem področju. Na mednarodni ravni:
Leta 1948 je skupščina OZN sprejela splošno deklaracijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki je podlaga za človeško dostojanstvo in nediskriminacijo invalidov.
Leta 1981 je bil sprejet svetovni akcijski program – Dekada invalidov, katerega rezultat so leta 1984 sprejela Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov.
Avgusta letos je komite pri OZN sprejel konvencijo o človekovih pravicah oseb z invalidnostjo, katera posebej označuje prepoved diskriminacije invalidnih oseb, za katero več kot 600 mio invalidov po svetu upa, da bo sprejet na decembrski skupščini OZN.
V naših organizacijah gluhi imajo svojo socialno sredino, uporabo svojega jezika, razvijajo svojo kulturo, svoj šport in dobijo pomoč pri integraciji v slišeče okolje.
Danes se gluhi in naglušni v Sloveniji združujejo v 13 društev s 5.267 uporabniki, društva pa v Zvezo, ki je nestrankarska, nevladna strokovna organizacija, ki si prizadeva za enakopraven položaj in pravice gluhih in naglušnih.
Na Zvezi izvajamo 25 posebnih socialnih programov, ki tej populaciji omogočajo neodvisno in enakopravno vključevanje v življenje in delo na državni ravni.
Društva, vključena v Zvezo izvajajo 98 posebnih socialnih programov na lokalni ravni in pomenijo gluhim drugi dom.
Z izvajanjem programov se zmanjšuje socialna izključenost, ustvarjajo se možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa, ohranja se socialna sredina, kultura in šport, komunikacija, itd.
V društvih prejmejo uporabniki individualno pomoč, v njih zagovarjajo njihove potrebe.
Zveza je redni član številnih mednarodnih organizacij za to kategorijo invalidov. Država nam je podelila status reprezentativne invalidske organizacije in status društva v javnem interesu.
Žal nas poleg zadovoljstva na prehojeno pot in številne uspehe, ki smo jih dosegli in so presegli meje naše države, navdaja tudi nezadovoljstvo:
Slaba socialna struktura gluhih je v primerjavi z ostalimi invalidi zelo slaba in kaže na sivo liso državne skrbi za njih.
Kar 89 % gluhih ima končano le osnovno oz. poklicno šolo.
32 % zaposlenih ima mesečni prihodek pod 100.000 SIT in
60 % zaposlenih pod 150.000 SIT.
Kar 79 % upokojenih gluhih prejema pokojnino pod 100.000 SIT.
Izhajajoč iz temeljnih človekovih pravic, Ustave RS, Standardnih pravil OZN, itd. od države pričakujemo:
– Država naj naredi evalvacijo svoje skrbi za posamezne kategorije invalidov in naj uravnoteži pravice med različnimi kategorijami invalidov
– Država naj zagotovi osnovno invalidnino za vse kategorije invalidov in naj sprejeme Zakon o izenačevanju možnosti invalidov
– Zagotovi naj dostopnost do vseh informacij in komunikacij in naj zagotovi dosledno uresničevanje Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika
– Zagotovi naj dostopnost do tehničnih pripomočkov in naj omogoči izobraževanje brez komunikacijskih ovir, saj je dobro izobraževanje pomembno za vse življenje
– Država naj bo socialna, pravična in nediskriminatorna do vseh svojih državljanov
In kako že je bilo zapisano pred 75. leti?
Cilji ustanovitve organizacije gluhih so bili: pravna pomoč, materialna pomoč v primeru brezposelnosti ali nesreče in medsebojna pomoč !
Tudi danes se cilji niso dosti spremenili !
Čestitamo našemu društvu za 75. letni jubilej in za vso skrb, ki so jo v teh letih izvajali za posameznike na tem področju.
Vsem udeležencem današnjega praznovanja želim, da skupaj preživimo lep dan in da se srečno vrnejo na svoje domove.
Zanimiv govor.
Sancta semplicitas.
Kot prvo, gluhost ni nevidna.
Kot drugo, verjetno res želijo invalidnino tudi za naglušne; morda par fičengov manj ali enako.
Nikjer ne piše koliko gluhih je brezposelnih.
Kako imajo rešene socialne probleme.
Plačo še vedno piše tako, da ne veš ali je brutto ali netto.
Za vse je kriva in naj poskrbi država:
npr kriva je da je izobrazbena struktura (= možnosti zaposlitve) taka
ko vidim ministra in kaj počne npr pri usklajevanju kolektivne pogodbe, me navda brezup. (malice, odpovedni roki, odpravnine, prevoz na dleo, bolniške…………)
Kako je bilo z invalidskim podjetjem za gluhe? In od take države (profit, konkurenčnost, tuj kapital, udinjanje tujemu kapitalu in nadoblasti…) pričakujete da bo kaj uredila oz izboljšala??
Pa še splet s stavnicami sesuva Loterijo slovenije. Ode novac u tri krasne.
spet bi se rada delala uravnilovka med posameznimi skupinami invalidov.
Če je praznik gluhih, naj napiše posebej koliko je gluhih, koliko je naglušnih, in to v društvu in izven
temeljne pravice iz OZN, in nediskriminiranje —
Ma kje živite: glejte Darfur, libanon, kongo, ugando, bosno
Bratje grimm
Tam umirajo, od lakote, nasilja… pa bo OZN kaj tle uredil? Napisano bo le še en papir in resolucija več.
Še bi lahko, pa kdaj drugič
Citiram:
“Cilji ustanovitve organizacije gluhih pred 75. leti so bili:
pravna pomoč, materialna pomoč v primeru brezposelnosti, bolezni ali nesreče in medsebojna pomoč. “
Gluh sem. Prav tako sem član enega izmed društev gluhih. Toda, ko sem v društvu povedal, da nimam zaposlitve (sem brezposeln), mi niso ponudili nikakršne materialne pomoči za primer brezposelnosti. Prejel nisem niti moralne in duhovne opore, kaj šele materialno pomoč! Zdaj sem zaposlen in le-ta zame ne pride več v poštev. To pišem le zato, da bi pokazal, da so društva gluhih v 75 letih svojega delovanja pozabila na svoj namen…
Mislim, da gre za neto plače, ker drugače se podatki medsebojno ne bi ujemali:
– Nihče ne more imeti bruto dohodka nižjega od 122600 SIT mesečno, ker to je minimalna plača in ni mogoče izplačati zneska, nižjega od minimalne plače,
– Glede na to, da ima v povprečju v Sloveniji 40 % upokojencev pokojnino nižjo od 90000 SIT in glede na to, da ima kar 79 % gluhih upokojencev pokojnino nižjo od 100000 SIT in glede na to, da povprečna pokojnina znaša približno 115000 SIT, sklepam, da gre v primeru plač za bruto plače, ker drugače ne bi imelo toliko gluhih upokojencev tako nizke pokojnine….
– Če bi veljalo, da ima 60 % gluhih neto plačo nižjo od 150000 SIT, se gluhi ne bi imeli za kaj sekirati, saj je tolikšna neto plača zelo blizu povprečni, plačo, ki je nižja od povprečne ali kvečjemu enaka povprečni, pa pri nas prejema 65 % vseh zaposlenih.