Pozdravljeni,
Naravni nepredelan med po določenem času kristalizira, na toploti pa spet predite v tekoče stanje. Določene vrste medu pa zaradi posebne tehnološke obdelave ostanejo tekoče.
Medu se sladkorja ne dodaja (vsaj se ga ne bi). Res pa je, da čebelarji pozimi krmijo čebele s sladkorjem vendar se to ne “toči” kot med.
Na deklaraciji tudi pogosto piše, da naravni med kristalizira.
Upam, da ni preveč zapleteno, a da se ne ponavljam:
Kristalizacija je nastanek in rast kristalov. Gre za naraven pojav, ki se zgodi skoraj v vseh sortah medu.
Odvisna je od:
• razmerja glukoza : fruktoza in glukoza : voda. Med z manj glukoze kristalizira kasneje.
• temperature in časa shranjevanja
• prisotnosti kristalizacijskih jeder
• količine vode
Kristalizira le med naravnega izvora!!
Melicitoza je težja od ostalih sladkorjev in pade na dno posode. Kristalizira že v satju – cementni med.
Cvet nastane pri medu z manjšo vsebnostjo vode. Pri kristalizaciji nastane veliko praznega prostora, kamor med kristale vdre zrak in površina postane bele barve.
http://www.czs.si/cebele_pridelki_med.php
Trditev “Naravni nepredelan med po določenem času kristalizira,…” je sicer res, a le do neke mere. Nekatere vrste medu so bolj, druge manj nagnjene h kristalizaciji. Čisti akacijev med naj ne bi kristaliziral (razen, če govorimo o letih). Za lipov med pa je npr. značilna neenakomerna kristalizacija: veliki, grobi kristali, ki se usedajo na dno. Čez čas običajno kristalizira že celotna vsebina kozarca, ostane le malo bistrega, povsem tekočega “jedra”.
Med je zelo komleksno živilo. Kristalizacija ni merilo pristnosti oz. potvorbe medu, prav tako ni zrcalo kakovosti.