Meditacija in joga.

Po dolgem premoru spet začenjam meditirati. Ampak ni šli tako kot pred leti. Takrat sem občasno, ampak ko sem je bilo božansko. Ne morem se drugače izraziti. Že od začetka sem šla ” v sebe” po meditiranju sem bila še cel dan kot, da je z mene padlo nekakšno ogromno breme, bila sem nasmejana in popolnoma sproščena. Bil je povsem nov občutek, tako lep. Sedaj pa je tako, kot da sem vzela blago pomirjevalo. Po koncu sem bolj sproščena, mirna ampak res malo. Zakaj ni tako kot pred leti? Res sem že kar nekaj časa v večjem stresu, zato sem tudi začela z tem. Da se pomirim in najdem mir. Ampak zakaj ne gre, tako kot pred leti? Takrat sem tudi živela večinoma v stresu pa je bilo veliko bolje.
Tudi z jogo sem nekaj časa nazaj začela. V kjižnici sem si sposodila različne knjige z vajami, ampak mi je le ena ustrezala. Bilo je, kot da sem se po njej res pretegnila, raztelovadila, razmigala. Druge so se mi zdele ne preveč zame. Mi lahko priporočate katere na internetu? Kako vpliva joga na človeka, ki jo izvaja dlje časa? Se človek zaradi nje počuti bolj mirnega?
Kakšno je mnenje ljudi, ki učijo jogo in meditacijo na veganstvo,vegeterijanstvo? Povejte, kaj naj storim da se bom po meditiranju spet počutila kot nekoč? Rada bi se z tem znebila stresa in našla mir. V glavi imam kaso, misli se ne morejo umiriti, nonstop strah pred marsičem, jeza zaradi določenih stvari iz otroštva. Potem pride obdobje, ko vse skupaj malo mine in čez čas spet enako. Bi mi redna meditacija pomagala?

Hvala za Vaše nasvete.

Kadar se, po dolgem premoru, spet lotimo nečesa, kar smo nekoč obvladovali, potrebujemo kar nekaj časa, da svoja znanja obnovimo. Poglabljanje miru je dolgotrajen proces, ki si ga zapustila, zato bo povratek težak. Dobro je, da imaš cilj. Sedaj le postopoma naprej. Voda dolge kamen s svojo vstrajnostjo, ne s svojo močjo. Ničesar ne moreš izsiliti…

Kar se pa učenja joge tiče, pa upam, da razumeš, da joga ni le nekaj asan ali vaj za telo, ampak je to celotna življensk filozofija, fiziologija, psihologija itd. In naj najrazličnejši avtorji najrazličnejših knjig ( njihova skupna lastnost je, da so drage ) govorijo drugače – JOGE NE MOREŠ DELATI BREZ UČITELJA, KOT SE TUDI NA MONT EVEREST NE MOREŠ POVZPETI SAMA, BREZ VODNIKA, KI JE ŽE BIL TAM!!!! Knjige so nam lahko pripomoček, opomnik, nikoli pa ne morejo zamenjati usposobljenega in izkušenega učitelja, ki te varno vodi po poti iskanja same sebe in svoje Biti!

Sem že slišal, da ko enkrat nehaš delati (meditirati, se ukvarjati z jogo,…), da rabiš veliko več časa kot si ga pa prej, da prideš nazaj v to stanje, ki si ga dosegla prej na začetku,… Jogo dan danes narobe razume veliko kdo in je zelo napačno dojeta in bi lahko rekel, da je prišel čas ko moramo “rešiti jogo pred ljudmi”… Sam pravim da joga je razsvetljenje in razsvetljenja se ne da naučiti iz knjig in podobno, ampak s pomočjo ustreznega (in pravega) učitelja, ki te vodi do te poti… Torej se popolnoma strinjam z Igorjem. Vsekakor pa bi po mojem mnenju redna meditacija zelo pomagala in ne samo pomagala, bi tudi kaj druga razkrila. Vse kar moraš storiti je meditirati (pravilno) ali se ukvarjati z jogo (ali z obojem hkrati – pravilno) in to delati redno in vsak dan in biti temu predan in potrpežljiv.

…. in ne smeš pozabiti na vsakdanji PRANAJAMO!!!!!!!!!!!!!

Pozdravljeni g. Igor,

mene pa zanimajo predvsem Vaši začetki z meditacijo, jogijskim načinom življenja.
Ste si že takoj na začetku (torej takoj ko ste začutili željo, glas) poiskali Učitelja, ki Vas je poučil o veščinah meditacije ali ste se na neki točki z meditacijo ukvarjali laično oziroma ste življenje skozi meditacijo in jogo, odkrivali sami? Namreč tudi sama bi se želela spoznavati z meditacijo, ampak mi nekako vsa ta društva in skupnosti ne odgovarjajo najbolj (vsaj na tej laični točki še ne) oziroma bi slednje raje odkrivala samostojno, skozi lastno radovednost, kot lastno pustolovščino oz. potovanje…zato me zanima kakšen Vaš nasvet kako se stvari sploh lotiti…oziroma se je meditacije sploh smiselno lotiti na tak način in če ne…zakaj je temu tako?

Se že vnaprej zahvaljujem za Vaš odgovor..

Čeprav nekateri mislijo, da se lahko z meditacijo prične kar tako, z malo zaprtimi očmi, je pot do prave meditacije dolga. Sam sem se učil pri mnogih učiteljih, kot to lahko preberete v mojem profilu med moderatorji.

Meditacija ni veščina, kot jo imenujete, ni nekaj, kar bi se lahko naučili. Meditacija je pot, je cilj, je vrh gore, je osvoboditev in še mnogo tega. Predvsem se morate najprej naučiti umirjanja in sproščanja. Sproščamo telo, umirjamo pa misli, torej um. Vse dokler na uspemo utišati uma, ne bomo mogli stopiti na pot meditacije in dokler bo naše telo neusklajeno z umom in duhom, ga ne bomo mogli popolnoma sprostiti. Zato je učenje joge, kot ene od poti, po kateri lahko pridete v stanje meditacije, zelo pomembno. Seveda pa obstajajo še mnoge druge metode.

V meditaciji pričakujemo, da bomo lahko spregovorili s svojim Višjim Jazom. Da bi lahko slišali, kaj nam govori naš Duh ( Atma ), moramo najprej izklopiti um in se naučiti razločevanja med govorico uma in govorico Duha ( viveka ). Cilj meditacije je, da um utihne in spregovori Duša.

Ne poznam nikogar, ki bi se meditacije naučil sam in tudi vsa literatura govori o tem, da je za to potreben učitelj. Kateri je pravi, vam težko povem. Ko pride čas, boste tudi vi spoznali svojega učitelja. Do tedaj pa verjetno še ne bo napočil čas za to, da bi meditirali. Prebrskajte malo po teh straneh, ko govorim o izprijenostih uma, pa o načinih priprave za meditacijo, o usklajevanju uma, Duha in telesa in še o marsičem.

Lahko pa nas obiščete tudi v Plesnem mestu, kjer vsak večer med tednom vadimo kar nekaj sistemov joge. Vaš prvi obisk je seveda brezplačen. Ostanete pa lahko toliko časa, kot vam bo všeč. Lahko nas zapustite že po 5 minutah, lahko ostanete za vedno in vse vmes.